Leseni objekti dosegajo izjemno trdnost in tehnično ustrezna gradnja prinaša objekte z življenjsko dobo nad sto let. Predsodki glede njihove občutljivosti za veter niso posebej argumentirani, saj se vsak objekt projektira individualno glede na lokacijo postavitve, kar pomeni, da so morebitni močni vetrovi zagotovo upoštevani. Leseni objekti zato dosegajo visoko stopnjo protipotresne in protipožarne odpornosti, kljubujejo pa tudi orkanski burji.
Težavo predstavlja ujet veter
Lesene hiše se proti vetru borijo s prilagojeno arhitekturo in konstrukcijo. Takšni objekti nimajo izpostavljenih elementov, ki bi predstavljali točke, v katere se ulovi veter. Leseni objekti na vetrovnem območju naj bi bili brez napuščev oziroma naj bi bili ti majhni. Problematične so lahko tudi terase, balkoni in vetrolovi ter vse podobne površine in vogali. Pogost predsodek glede montažnih objektov je njihova neprilagodljivost dejanskim razmeram in s tem težave pri zagotavljanju odpornosti proti vetru. Trditev ni popolnoma resnična, saj se tudi tipske hiše prilagaja terenskim pogojem, prostorskim načrtom in željam naročnika.
Močna konstrukcija kljubuje vetru
Poleg zunanjega videza se lahko v primeru večjih zahtev po trdnosti prilagodi glavne stike med različnimi konstrukcijami – to so povezava med zidovi in temelji, povezava med ostrešjem in stropom ali zidovi, povezava med kritino in ostrešjem ter stiki zidov ali sten. Ker je les lahek material, konstrukcija pa dopušča nekaj premikanja, imajo leseni objekti boljše protipotresne lastnosti kot zidani. To ne velja zgolj za sodobne panelne ali skeletne montažne hiše, temveč tudi za klasične brunarice, pri katerih se trdnost v vogalih doseže z uporabo križne vezi na brunih. S podobnimi lesenimi vezmi so rešeni tudi drugi stiki na objektu, največkrat v kombinaciji s sodobnimi pritrdilnimi tehnikami.
Pregled strehe in fasade po vsakem neurju
Pred osmimi leti je burja pri Novi Gorici močno poškodovala starejšo montažno hišo, ki ji je uničila ostrešje in zgornje nadstropje. Takšne skrajne situacije so izjemno redke in najverjetneje gre za edini primer, ko je v Sloveniji veter do te mere uničil bivalni objekt. Manjše poškodbe zaradi vetra niso redkost, a največkrat gre za takšne, ki niso specifične za lesene objekte. Proti poškodbam vseh vrst igra največjo vlogo kakovostna in strokovna gradnja, po zgraditvi pa ustrezno vzdrževanje oziroma pregledovanje objekta. Ostrešje in fasado bi morali pregledati po vsaki večji nevihti, nekajkrat pa tudi preventivno skozi leto. Koristno je tudi opazovanje žlebov med dežjem, da takoj opazimo morebitno puščanje ali zamakanje. Ne glede na tip gradnje poskrbite za čiščenje žlebov, popravite premaknjene strešnike in bodite pozorni na mokro fasado po dežju.
Tradicionalna pozidava proti vetru
Vpliv vetra na objekt zmanjšamo tudi s pravilno umestitvijo v prostor. Dober primer so stare kraške vasi, kjer so hiše postavljene v strnjeni gruči. Zgradbe druga drugo ščitijo pred vetrom, v smer burje pa so obrnjene hrbtne strani objektov, tam tudi ni vrat in oken. Takšno staro znanje je uporabno tudi pri sodobni gradnji. Če je lesen objekt zaščiten z dvignjenim terenom, pasom dreves ali sosednjimi zgradbami, bo veter težje narekoval življenjske pogoje, spanec bo mirnejši in bivanje prijetnejše. (Fotografije so ilustrativne)
