Pred dvema letoma je podjetnik Janez Janša po odločitvi ustavnega sodišča zaradi napak (takrat še) državnega pravobranilstva in nerazumno dolgega sojenja dobil okoli 3,5 milijona evrov odškodnine iz proračuna. S tem denarjem je plačal nakup RTC Krvavec, ki je bil v skoraj popolni lasti Uniorja iz Zreč, v katerem je država posredno pomemben solastnik. Ker pa je Unior v dolgovih, je podjetje iz Zreč moralo prodati turistični del, da bi si olajšalo poslovanje. Tako je podjetnik iz Škofje Loke postal lastnik Krvavca dejansko z denarjem davkoplačevalcev, ki so plačali napake našega sodstva.
Koliko je Janša preko družbe s sedežem v Ljubljani plačal za RTC Krvavec, ni znano. Kupnina naj bi znašala okoli 6,5 milijona evrov, a ta vsota zajema tudi dosedanje dolgove podjetja bankam. Prav dogovor Janše z dosedanjim lastnikom Uniorjem in banko Intesa Sanpaolo je za nekaj časa odložil dokončno izvedbo prodaje, ker naj bi zaskrbljeni zaposleni ocenili, da bo kupec poplačilo kreditov jamčil kar s premoženjem RTC Krvavec. Janša je zavrnil očitke in obljubil transparenten postopek, ki je zdaj končan. Vmes je odstopil dolgoletni direktor RTC Krvavec Srečko Retuznik, Alpska investicijska družba pa je sprejela zavezo, da lokalnemu okolju oziroma zaposlenim predstavi usmeritve novega lastnika.
Novo poglavje Krvavca
RTC Krvavec je bil sicer največ dolžan prav svojemu lastniku Uniorju. Poznavalci žičničarstva pa so spomnili, da je razvoj ključno vprašanje za novega lastnika, ki sicer poslovno ni bil na najboljšem glasu, na kar so opozorili tudi zaposleni. Da bi iz tekočega poslovanja kaj ostalo za nujne razvojne korake (posodobitev žičniških naprav), je zelo težko pričakovati, zato je pred Alpsko investicijsko družbo naloga, kako pridobiti denar za morebitni nov zamah, kot je bila na primer nova gondolska žičnica. Namigi, da bo novi lastnik RTC Krvavec čim prej z dobičkom prodal, so za zdaj le ugibanja. Janez Janša v javnosti nerad nastopa, doslej je le zavrnil očitke glede svojih načrtov in namenov pri nakupu.
Občina Cerklje je sicer skupaj s konzorcijem cerkljanskih podjetnikov prav tako poskušala kupiti Krvavec, a je njena prizadevanja ustavilo računsko sodišče, ki je menilo, da naj občine ne bi vstopale v pridobivanje kapitalskih naložb. Je pa pomenljiva misel župana Cerkelj Franca Čebulja, da se država (čeprav posredno velik lastnik RTC Krvavec) za celotno zgodbo ni kaj dosti brigala navkljub pozivom iz okolja pod Krvavcem, naj ministrstva vendarle nekaj storijo. In če je bilo za računsko sodišče sporno, da bi občina za nakup uporabila svoj javni denar, je rezultat zgodbe na koncu enak: davkoplačevalci smo posredno plačali nakup smučišča podjetniku, ki je v sodnem sporu prejel sicer povsem upravičeno odškodnino. Slednjo pa je z (ne)delom svojih ustanov povzročila prav država.
