Od ure in štirideset minut trajajočega vrha vodij Rusije, Turčije in Irana (Putin, Erdogan, Rohani) v Ankari, katerega glavna točka dnevnega reda je bila Sirija, ni bilo mogoče pričakovati več kot »odločenost treh predsednikov, da nadaljujejo odločna prizadevanja pripeljati mir v to državo«. Ne zgolj zato, ker so razmere v Siriji po sedmih letih državljanske vojne in številu udeležencev v njej izjemno zapletene, ampak tudi zato, ker so te tri države vpletene v sirsko morijo na različnih straneh barikad in z različnimi interesi. Turčija, Rusija in Iran si že v okviru mirovnega procesa v Astani, ki so ga začele lani, prizadevajo, da bi čim prej našli politično rešitev za konflikt v Siriji, a do omembe vrednega rezultata doslej niso prišli. Poskus sprave med sprtimi sirskimi stranmi so tri države sprožile samo nekaj mesecev po tem, ko se je podoben poskus pod pokroviteljstvom OZN začel v Ženevi, ki se prav tako ne more pohvaliti niti z minimalnim napredkom.
Astana uspešnejša od Ženeve?
Erdogan je sicer v današnji izjavi po tristranskem vrhu vztrajal, da srečanja in pogajanja v Astani niso alternativa mirovnemu procesu pod okriljem ZN v Ženevi. So pa predsedniki v skupni izjavi poudarili, da so pogovori v kazahstanski prestolnici edina učinkovita mednarodna pobuda, ki je pomagala zmanjšati nasilje v Siriji ter prispevala k miru in stabilnosti. »Za nas so najpomembnejši rezultati. Moramo doseči rezultate. Ne prenašamo zavlačevanja. Ljudje umirajo tukaj,« je na novinarski konferenci po vrhu dejal turški predsednik, ni pa pojasnil, s čim se pogajanja v Astani lahko pohvalijo, da jih je razglasil za »edino učinkovito mednarodno pobudo«.
Kljub sestankovanju v Astani ni videti, da bi Moskva, Ankara in Teheran vsaj malo odstopili od svoje politike do Sirije, v kateri Rusija in Iran podpirata režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada, Turčija pa sirsko opozicijo. Še več. Potem ko so Rusi, Turki, Kurdi, uporniki in vladne sile skorajda povsem premagali skrajneže islamskega kalifata, nastalega tudi zaradi državljanske vojne, so te tri države še bolj podprle vsaka svoje zaveznike in prišlo je do novih grozodejstev. Sirske vladne sile so z izdatno rusko pomočjo ta mesec znova zavzele uporniško enklavo Vzhodna Guta blizu Damaska, pri čemer je bilo ubitih več kot 1600 civilistov. Turške in sirske uporniške sile pa so nedavno zavzele večinsko kurdsko enklavo Afrin na severu Sirije. Z domov je zbežalo več deset tisoč ljudi.
