Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v bolgarsko mesto Varna pripotoval z visokimi pričakovanji, s precej bolj zadržanimi pa voditelji evropskih institucij. Prvi vrh med Evropsko unijo in Turčijo po desetih mesecih je bil vsaj z evropske strani pričakovan kot težak. Skop izkupiček kaže na to, da sta obe strani zgolj pregledali stanje v odnosih, ki še naprej ostajajo napeti. Še največ strinjanja je bilo pri okrepitvi protiterorističnega sodelovanja glede tujih borcev, ki se v EU vračajo iz Iraka in Sirije.
Erdogan še želi članstvo Turčije v EU
»To je bil vrh mešanih občutkov, vendar ne mešanih sporočil,« je optimistično ocenil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in dodal, da se »velike demokracije« v odprtem dialogu lahko sporazumejo. Srečanje je za konstruktivno označil tudi Erdogan, vendar je dejal, da morajo slediti konkretni koraki, med katerimi je naštel končanje vizumske liberalizacije za turške državljane in poglobitev carinske unije.
Erdogan je sicer v Varno pripotoval s pričakovanjem, da bodo odpravljeni vsi zadržki glede turškega članstva v Uniji. Njegovo stališče je bilo presenetljivo, ker je v minulem letu, ko so se odnosi med nekaterimi članicami EU in Turčijo zaostrili do vreliščne točke, večkrat nakazal, da ga članstvo Turčije v EU ne zanima več. »Članstvo v EU ostaja naš strateški cilj,« je dejal Erdogan. Znamenj, da bi Turčijo lahko po pogovorih v Varni čakalo polnopravno članstvo, med govori evropskih predstavnikov ni bilo zaznati.
Pogovori s turškim predsednikom, ki ga vedno več članic Evropske unije vidi kot vse bolj avtoritarnega voditelja, niso bili oteženi zgolj zaradi evropskih kritik spoštovanja človekovih pravic v Turčiji. Ob odvisnosti EU za ohranitev dogovora s Turčijo, s katerim je bila pred dvema letoma de facto zaprta zahodnobalkanska migracijska pot, so bili odnosi tik pred vrhom dodatno načeti zaradi evropske kritike turškega vojaškega posredovanja v Siriji, razkazovanja mišic v mejnem sporu z Grčijo ter onemogočanja raziskav na poljih nafte in zemeljskega plina pred Ciprom. Vsi ti pomisleki so se odrazili tudi v Varni. Prav izboljšanje turških odnosov z Grčijo in Ciprom je sicer Juncker izpostavil kot temeljni pogoj, da se premaknejo tudi pogovori o turški pridružitvi EU.
Toda dve leti po zaprtju zahodnobalkanske migracijske poti z dogovorom med EU in Turčijo je pristopni proces kandidatke z najdaljšim stažem v čakalnici EU že lep čas zamrznjen. Uradno se pogovori še nadaljujejo, čeprav je evropski parlament od evropskega sveta že zahteval končanje pristopnih pogajanj zaradi vse slabših razmer na področju varovanja človekovih pravic in vladavine prava v Turčiji. Čeprav so predsednik evropskega sveta Donald Tusk, Jean-Claude Juncker in bolgarski premier Bojko Borisov kot velik uspeh skupnega sodelovanja s Turčijo izpostavili prav dogovor o zajezitvi migracij in Erdoganu za oskrbo beguncev obljubili pravočasno izplačilo novih treh milijard evrov, je evropska kritika stanja človekovih pravic vseeno našla mesto v omembah evropskih voditeljev.
Številne evropske kritike
Na problematične človekove pravice v Turčiji je spomnil predsednik evropskega sveta Tusk. Čeprav je pokazal razumevanje za učinkovito varnost, ki jo mora turška država zagotavljati po spodletelem puču in številnih terorističnih napadih, po njegovem mnenju določene metode ne zagotavljajo temeljnih človekovih svoboščin. Spomnil je tudi na ogroženo svobodo medijev in vladavino prava v Turčiji, njene problematične odnose z državami članicami EU in na turška dejanja v Siriji, od koder po turškem zavzetju Afrina prihajajo poročila o razseljenih osebah in kršenju človekovih pravic.
Tudi Juncker je dodal, da mora turški boj proti terorizmu potekati v skladu z mednarodnim pravom. A je hitro dočakal opozorilo Erdogana, da ne bi smeli na Turčijo naslavljati neutemeljene kritike zaradi njenega boja proti terorizmu, ki koristi tudi varnosti evropskih državljanov. »Turčija spoštuje človekove pravice,« je zagotovil Erdogan in dodal, da se Turčije ne sme izolirati od njenega strateškega partnerstva z Evropsko unijo.
