Da je prva pot v tujino Vladimirja Putina po ponovni izvolitvi za predsednika Rusije peljala v Ankaro, je povsem logično. Trenutno je Turčija ena največjih ruskih zaveznic, pa čeprav to zavezništvo in gospodarsko ter vojaško sodelovanje temelji na reku »sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj«. Državi oziroma njuna voditelja sta kljub hudemu incidentu leta 2015, ko so Turki nad Sirijo sestrelili rusko vojaško letalo, zelo hitro ugotovila, da imata podobne strateške interese v Siriji, čeprav v tej vojni podpirata različni frakciji (Rusi Al Asada, Turki upornike).
Gradnja jedrske elektrarne
Ankara in Moskva sta našli skupnega zaveznika tudi v Iranu, katerega odnosi z Zahodom nihajo med »toplim in hladnim«, še posebno od prihoda Trumpa dalje. Ker Rusi nimajo nič proti, da Turki po svoje »urejajo« odnose s Kurdi (najraje nasilno), je prijateljstvo med režimoma toliko večje. Rusija in Turčija imata tudi obe napete odnose z EU: Moskva zaradi sankcij, sprejetih po okupaciji Krima in podpori ukrajinskim separatistom, ter zaradi obtožb o vpletenosti v napad na nekdanjega vohuna v Veliki Britaniji in posledično množičnega izganjanja diplomatov, Turčija pa, ker ji iz Bruslja nenehno sporočajo, da je zaradi »šepave demokracije« še daleč od članstva v EU. Voditelja obeh držav se sicer nimata rada, sta pa dovolj pragmatična, da sta našla precej več skupnih točk od tistih, ki ju delijo.
Turški in ruski predsednik, Recep Tayyip Erdogan in Putin, sta včeraj tako slovesno zagnala gradnjo prve jedrske elektrarne v Turčiji, ki jo bo gradil ruski velikan Rosatom. Erdogan, ob katerem je v predsedniški palači v Ankari stal Putin, je prek videopovezave odredil začetek gradnje 16,2 milijarde evrov vredne jedrske elektrarne na jugu države. Delavci so takoj začeli vlivati beton na gradbišču. Erdogan je izpostavil, da gre za zgodovinski trenutek v razvoju Turčije in njenih odnosov z Rusijo na področju energetike. Ocenil je, da bo elektrarna prispevala k energetski varnosti države in imela pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Putin pa je izpostavil, da pomeni elektrarna novo stopnjo v razvoju turškega gospodarstva. Državi povezuje tudi projekt gradnje plinovoda Turški tok.
Američani znova besni
Za zaprtimi vrati sta se državnika pogovarjala o zapletenem vojaškem (so)delovanju v Siriji, a tudi turškem nakupu ruskega protiraketnega sistema S-400, ki je tako razburil Belo hišo, da Ankari grozi z odstopom od prodaje ameriških lovskih letal F-35. A Erdogan, ki Američanom ne odpusti, ker Turčiji ne izročijo Fethullaha Gülena, je že sporočil, da mu ne pride na misel, da bi odstopil od nakupa ruskih raket.
Erdogan in Putin se bosta danes srečala tudi z iranskim predsednikom Rohanijem, še enim ključnim igralcem tako v Siriji kot na mednarodni politični šahovnici, kjer se je znašel tudi spor z ZDA, ki želijo odstopiti od iranskega jedrskega sporazuma. Osrednja tema srečanja bo razprava, kako končati vojno v Siriji.
