Te dni je na Otoku o zastrupitvi nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala, ki je britanski MI6 najmanj osem let prodajal ruske državne skrivnosti, in njegove hčerke Julije (še vedno naj bi bila v komi, a v »stabilnem stanju«, zastrupljeni policist, ki je bil prvi na prizorišču, pa je zapustil bolnišnico) nepatriotsko reči kar koli drugega kot to, da je zanjo odgovorna ruska država in da jo je ukazal Putin, čeprav vlada še ni ponudila niti enega samega dokaza. Vse, kar je do zdaj rekla in naredila, temelji na »veliki verjetnosti« in podobnih primerih iz preteklosti (predvsem umor Aleksandra Litvinenka leta 2006).
Putin po Hitlerjevih stopinjah?
Potem ko je pred dnevi London zapustilo 23 ruskih »vohunov, namaškaranih v diplomate«, za kar jih je razglasil britanski zunanji minister Boris Johnson, je danes Moskvo zapustilo enako število britanskih diplomatov. Johnson, edini britanski minister, ki je dejal, da je Skripalov umor zelo verjetno ukazal Putin osebno, je še bolj razjezil Ruse, ko je med zaslišanjem v parlamentu odgovarjal na vprašanje poslanca, ali namerava ruski predsednik izkoristiti svetovno nogometno prvenstvo podobno kot Hitler leta 1936 olimpijske igre, in sicer kot propagandno predstavo, da bi pološčil hude zlorabe človekovih pravic.
»Najprej mislim, da vaša karakterizacija tega, kar se bo zgodilo v Moskvi, ustreza dogajanju na svetovnem prvenstvu na vseh prizoriščih,« je začel odgovor Johnson, ki ima samosvoj besednjak, s katerim rad dokazuje svojo razgledanost. »Menim, da je primerjava z letom 1936 vsekakor pravilna in da bo to, iskreno rečeno, emetična predstava (emetik je zdravilo ali snov, ki povzroča bruhanje), če pomislimo na to, da se bo Putin glorificiral s tem športnim dogodkom.«
Vse hujša besedna vojna
Ruski veleposlanik v Londonu Aleksander Jakovenko pravi, da je Johnson s to nesprejemljivo in povsem neodgovorno primerjavo užalil ruski narod. »Britanska vlada se lahko svobodno odloči, ali bo sodelovala na svetovnem prvenstvu. Nihče pa nima pravice žaliti ruskega naroda, ki je porazil nacizem in pri tem izgubil več kot 25 milijonov ljudi, s primerjanjem naše države z nacistično Nemčijo.« Ruski konzul v Edinburgu je celo zahteval Johnsonovo odstavitev. Rusko zunanje ministrstvo je celi dve uri ocenjevalo Johnsonove besede kot zastrupljene s sovraštvom, rusofobijo in otoško miselnostjo. Britanski veleposlanik v Moskvi pravi, da je bil to »maraton osebnih žalitev, laži in dezinformacij«. Celo v Britaniji pa ocenjujejo, da je Johnson s primerjavo Putina s Hitlerjem naredil škodo britanskim prizadevanjem, da bi spor z Rusijo internacionalizirali, in da je zaradi nje spet bolj dvostranski.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je tokrat prvič odzval na britanske obtožbe. »Prvo, kar mi pride na misel, je: če bi res šlo za vojaško strupeno snov, bi ljudje umrli tam in takoj. Drugič: Rusija nima takih snovi. Vsak priseben človek ve, da je že sama misel, da bi nekdo v Rusiji naredil kaj takega na predvečer predsedniških volitev in svetovnega prvenstva v nogometu, popolna fantazija in neumnost.« Johnson, ki si je nadel glavno vlogo pri obtoževanju Rusije, pa trdi, da so ruska zanikanja vse bolj absurdna. »Enkrat pravijo, da nikoli niso izdelovali strupa novičok, drugič pravijo, da so ga izdelovali, a da so vse zaloge uničili, nekaj pa naj bi ga skrivnostno izginilo na Švedsko, Češko, Slovaško ali celo v Ameriko oziroma Združeno kraljestvo.«
Ruski kriminal in država
Poznavalci Rusije tudi na podlagi umora še enega Putinovega kritika v Britaniji, nekdanjega direktorja Aeroflota Nikolaja Gluškova, ki je prebegnil v Britanijo leta 2004 po prestani petletni zaporni kazni zaradi pranja denarja in poslovne prevare, opozarjajo na zveze med ruskim organiziranim kriminalom in državo. »Odkar smo vstopili v Putinovo dobo, postajata organizirani kriminal in država vse bolj enaka. Ruska država po navadi uporabi kriminalce za svoje umazane posle. Ne vemo, ali se je to zgodilo v tem primeru, a zagotovo se je to velikokrat zgodilo v preteklosti,« je ocenil profesor kriminologije na Oxfordu Federico Varese.
