Voditelji so ob tem najostreje obsodili napad z živčnim strupom na nekdanjega dvojnega vohuna Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v Salisburyju, podprli preiskavo ter izrazili popolno solidarnost z Britanijo pri soočanju »s tem resnim izzivom za skupno varnost«.
Britanska premierka Theresa May je ob prihodu na vrh EU opozorila, da Rusija ogroža celotno EU. Napad v Salisburyju je po njenih besedah del vzorca ruske agresije proti Evropi in njenim sosedam, od Zahodnega Balkana do Bližnjega vzhoda.
Cerar: Slovenija za zdaj ne načrtuje izgona ruskih diplomatov ali podobnih ostrih ukrepov
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini pa je danes sporočila, da prihaja veleposlanik unije v Moskvi na posvetovanja v Bruselj ta konec tedna. Več članic EU medtem razmišlja o izgonu ruskih diplomatov ali drugih nacionalnih ukrepih zaradi odgovornosti Rusije pri napadu z živčnim strupom. Med njimi so Litva, Latvija, Češka, Danska, Irska, Francija in Nemčija. Kot je dejal Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, Slovenije med njimi ni.
Cerar ob tem poudarja, da je treba še počakati na preiskavo neodvisne mednarodne institucije, da bo mogoče z gotovostjo reči, kdo je odgovoren in kako se bo treba v prihodnje odzivati.
Nemčija in Francija sta napovedali, da bosta dodatne ukrepe proti Rusiji objavili v prihodnjih dneh. Državi se strinjata, da so takšni odzivi, poleg odpoklica veleposlanika EU, še vedno nujni, je v Bruslju dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pristavil, da takšen napad brez primere na varnost in suverenost članice EU terja odziv, in dodal, da bodo ukrepe objavili "usklajeno in sorazmerno".
Krepitev odpornosti na hibridne grožnje
Vprašanje morebitnih dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi tega napada sicer za zdaj ostaja brez odgovora. Veliko se trenutno ugiba o možnosti izgona ruskih diplomatov. To naj bi nakazale Francija, Poljska in baltske države. Britanske oblasti so že izgnale 23 diplomatov.
Napad v Salisburyju je sprožil tudi pozive h krepitvi odpornosti EU na podobne napade in na hibridne grožnje, kot je spodkopavanje demokracije z lažnimi novicami in vmešavanjem v volitve. »EU mora okrepiti odpornost na kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja, tudi s tesnejšim sodelovanjem med EU in njenimi članicami ter zvezo Nato,« piše v sklepih voditeljev.
