Ruski predsednik Vladimir Putin je takoj po oddanem volilnem lističu v nedeljo dejal, da bo zadovoljen z vsako zmago, ki mu bo »omogočila normalno vladanje in uresničevanje programa razvoja in varnosti Rusije«. Kaj to pomeni v odstotkih, sicer ni povedal, a prav gotovo je bil danes zjutraj zadovoljen, ko so iz ruske volilne komisije sporočili, da je dobil 76,7 odstotka glasov, kar je njegova doslej najbolj prepričljiva volilna zmaga. Glede na to, da je bila udeležba kljub bojazni zaradi možne abstinence samo za odstotek nižja od tiste izpred šestih let, je lahko sklepal, da je bil »plebiscitarno« izvoljen za predsednika za nadaljnjih šest let.
Opazovalci mili v svojih ocenah
Ruski neodvisni opazovalci volitev so sporočili, da so registrirali približno 3000 primerov grobih kršitev volilne zakonodaje. Na voliščih je bilo tudi 481 opazovalcev, ki jih je poslal OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi). Ti so v svojem poročilu med drugim zapisali: »Omejevanje temeljnih svoboščin zbiranja, združevanja in izražanja je omejilo prostor za politično delovanje in povzročilo pomanjkanje prave konkurence.« Prav tako so opozorili, da zaradi obširnega in nekritičnega poročanja večine medijev o sedanjem predsedniku kandidati niso imeli enakih pogojev.
V Ovseju so tudi navedli, da so bili priprti številni aktivisti, ki so se spraševali o legitimnosti volitev. Opazovalci pa so kljub pomanjkljivostim, povezanim s tajnostjo glasovanja in preglednostjo štetja glasovnic, ocenili, da je ruska državna volilna komisija »volitve izvedla učinkovito in odprto, glasovanje pa je potekalo na urejen način«. Vsekakor je to dokaj mila ocena glede na vse opažene kršitve.
Takoj po objavi volilnega izida so nekateri državniki pohiteli s čestitkami novemu-staremu predsedniku Rusije. Med drugimi mu je čestital kitajski predsednik Xi Jinping, ki je bil tudi sam nedavno vnovič potrjen na položaj. Čestitke je prejel iz Venezuele in Bolivije ter več nekdanjih sovjetskih republik. Čestital mu je tudi sirski predsednik Bašar Al Asad. Med prvimi, ki so mu čestitali, sta bila tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in premierka Ana Brnabić, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je v telefonskem pogovoru Putinu zaželel predvsem uspehe pri »politični in gospodarski posodobitvi države«. Preostali zahod se je na že dolgo napovedovano volilno zmago odzval dokaj hladno. Novi nemški zunanji minister Heiko Maas je na srečanju s svojimi kolegi v Bruslju dejal: »Rezultat volitev nas ni presenetil nič bolj kot okoliščine volitev, volilni proces pa v določenih pogledih zagotovo ni bil pravičen.« Po njegovih besedah je med drugim nesprejemljivo, da so ruske volitve potekale tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila pred štirimi leti.
Majhen obliž za zahodno skrb
Putin je v novi mandat prinesel zaostrene odnose z zahodom (Krim, Ukrajina, gospodarske sankcije, Sirija, zastrupitve v Veliki Britaniji...), ki jih je »zabelil« z nedavno predstavljenimi raketami nove generacije. Verjetno je zato čutil potrebo, da zahod tudi nekoliko pomiri in potolaži, tako da je po volitvah dejal: »Načrtujemo zmanjšanje proračunske porabe za obrambo tako letos kot prihodnje leto. Vendar to ne bo vodilo v zmanjšanje naših obrambnih zmogljivosti. Ne bomo pa pristali na nikakršno oboroževalno tekmo. Uporabili bomo diplomatske kanale za rešitev vseh nesoglasij z našimi partnerji.«
