Čeprav ruske oblasti zanikajo kakršno koli vpletenost v umor, se zdi, da se nas vseeno posebno ne trudijo prepričati, da z umorom nimajo nič. Njihova samozavest izhaja iz več razlogov. Glavni med njimi je, da bo gospodarski vpliv dodatnih ukrepov proti Rusiji, če bodo ti uvedeni, zanemarljiv, kar potrjuje tudi dogajanje na trgih. Kopica sankcij, ki jih je Zahod že uvedel proti Rusiji, na predsednika Putina nima posebnega vpliva. V Evropi ni enotne podpore uvedbi novih sankcij, zunanji »napadi« na Rusijo pa, tako se zdi, samo krepijo Putinovo moč in priljubljenost v državi. Prav tako pogled v preteklost pokaže, da London do ruskih oblasti ni posebno strog. Šibke do nikakršne zahteve iz Londona v preteklosti po soočenju ruskih oblasti s 14 nerazrešenimi umori, v ozadju katerih naj bi bila Moskva, več kot očitno kažejo na to, da strogost ne prevladuje v odnosih med Londonom in Moskvo.

Rusko gospodarstvo se kljub uvedenim ukrepom krepi, za leto 2017 bo rast okoli dva odstotka, pozitivno rast kljub negativni reviziji od OECD pričakujejo tudi za letos. Umirjena inflacija, rast izvoza in sorazmerno nizka stopnja brezposelnosti kažejo na to, da so se Rusi naučili živeti s sankcijami. Ob tem jim je letos agencija Standard and Poor's zvišala bonitetno oceno, tudi borzni indeks IMOEX raste. To, da njihov najpomembnejši izvozni produkt (surova nafta) zaradi morebitnih sankcij ne bo prizadet, jim vliva dodatno samozavest pri soočenju z morebitnimi novimi ukrepi.

Zahodu tako preostane samo politični pritisk na nezlomljivega Putina. Zdi se, da je najboljša smer za prizadejanje »bolečine« oblasti v Moskvi pritisk v obliki nedavno sprejetih sankcij v ZDA. Pritisk na omejevanje dostopa do bančnega sistema, prepoved vstopa v državo ter prepoved delovanja nekaterim agencijam. Te sankcije so usmerjene predvsem proti oligarhom in vladnim uslužbencem blizu predsednika Putina in imajo na strukture oblasti in tiste, povezane z njimi, večji vpliv od širših gospodarskih sankcij.