Pogovarjali smo se s soustanoviteljem podjetja Iztokom Grilcem, ki je del ekipe že od samega začetka.
Pred več kot desetimi leti so mladi fantje, takrat dijaki tretjega in četrtega letnika kamniške gimnazije, sprejeli izziv in pri računalništvu, kemiji in slovenščini uspeli z raziskovalnima nalogama. Sprva so se ukvarjali s kemijsko nomenklaturo IUPAC, leto kasneje pa so se poglobili še v slovenski jezik.
Uspešno so želi pohvale in nagrade, postavili so se v vrh raziskovalnih nalog in tako je počasi z novimi idejami šolski projekt prerasel v tržni posel.
Nadaljevali so s slovarji, ki so bili pomemben vir dohodkov in so bili izdelani tudi za potrebe večjih založb, kot so DZS, Mladinska knjiga in Tehniška založba Slovenije. S sodobnejšo tehnologijo so pred leti pomagali Slovenski akademiji znanosti in umetnosti postaviti spletni portal Fran, ki na enem mestu združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire ter povezavo do drugih spletnih mest, ki se ukvarjajo s sorodnimi zadevami.
Eden pomembnejših projektov je sinteza govora računalnika (prebere zapisano in je tako v pomoč slepim in slabovidnim). Razvijajo pa se tudi virtualni asistenti kot sistem komunikacije računalnika s človekom v ljudem čim bolj naravnem jeziku (podobno kot na primer Applov Siri ali Googlov Asistent).
Za jezikovne tehnologije so na slovenskem trgu vodilno podjetje, njihove temelje pa je pred leti zamajal prihod cenejše, dostopnejše, celo brezplačne alternative, kot je denimo Googlov prevajalnik.
Iztok Grilc nam je iz dolgoletnih izkušenj naravnost povedal, da je podjetništvo tvegano in da brez sreče ne gre. Danes je nedvomno marsikaj drugače, internet omogoča lažjo povezljivost, globalizacija olajša širjenje idej, hkrati pa spodbuja konkurenco, s katero se je treba vztrajno boriti. »Včasih si poznal le ljudi, ki si jih srečal na poti do doma, danes je krog znancev precej širši.« Tako takrat tudi podjetništvo ni bilo ravno pogosta tema pogovora med mladimi.
Z nasmehom nas je popeljal v svoja najstniška leta. »Moji spomini na gimnazijo so nedvomno odlični, že zaradi mladosti same, moram pa reči, da so bili tudi naši učitelji ljudje, ki so nas vzgajali na pravi način. Čutili smo poštenje in željo, da nas vzgojijo v ljudi s širšim pogledom. Če se je v svetu dogajalo kaj pomembnega, smo morali biti del tega. Tako je profesor fizike Jaklič v razred prinesel televizijo in gledali smo prenos zborovanja iz Cankarjevega doma v znamenje podpore kosovskim rudarjem, ki so stavkali zaradi velikosrbske politike. Še danes se živo spomnim tiste majhne televizije.«
»Vse se začne z idejo in sanjami, ki vodijo do realizacije, naprej pa ne gre niti brez sreče,« je priznal naš sogovornik. »Podjetništvo ni enostavno, če bi bilo, bi izgubilo svoj čar.«
Mentorica šole: Andreja Sabati Šuster Dnevnikova mentorica: Sonja H. Vogrič
