Vzorniki. Za nekatere vrhunski športniki, za druge neutrudljivi glasbeniki, za tretje velepodjetniki in za četrte morda (še vedno) starši ali stari starši. Psihologi pravijo, da bomo prej ali slej postali takšni, kakršni so ljudje, ki jih občudujemo. Koga naj torej občudujemo in kako? Ves čas se sprašujemo, kaj imajo ti ljudje v sebi in kaj je tisto, kar nas tako navdušuje, da si jih izberemo za življenjske idole. Naša dijaška novinarska ekipa se je po odgovore odpravila k tistim, ki se vsak dan približajo vsem vrstam vzornikov, hkrati pa so tudi sami zvezdniki in, ja, za mnoge vzorniki. Na radijsko postajo, ki vsak dan gosti po eno ali več slovenskih ali tujih znanih oseb. Radio 1.
Delo ni le zabava za občinstvo
Kljub temu da smo na radijsko postajo prišli pred šesto uro zjutraj, smo že ob vhodu naleteli na zvezdo jutranjega programa Denisa Avdića. Sicer še malce zaspanega, vendar vseeno veselo razpoloženega. A že kaj kmalu po vstopu v studio smo ugotovili, da se za šalami, ki nas razvedrijo vsako jutro, skriva ekipa, katere delo je marsikaj drugega kot le zabava in izmišljevanje vsakodnevno svežih šal.
Sami pravijo, da je v studiu najbolj zabavno prav takrat, ko se jim pridruži kdo iz slovenske ali tuje estrade, kajti vprašanj jim nikoli ne posredujejo vnaprej in tako poskrbijo za bolj iskrene odgovore in več smeha. Jana Morelj hitro vpraša, kdo so pravzaprav za mlade danes zvezdniki in vzorniki. Največkrat kot slavne interpretiramo tiste, ki jim je v življenju uspelo s svojim talentom, tiste, ki jih na ulici prepoznamo, pa četudi jih srečamo prvič v življenju. To je bila tudi naša utemeljitev. Takoj nato pa smo naleteli na novo vprašanje: »Pa se vam zdi, da znane osebe namerno naredijo sebe prepoznavne ali to iz njih naredijo mediji in nato mi, povsem običajni ljudje?«
Pa da ne boš izgubil vseh prijateljev…
Največkrat slišimo, kako se znani sami vzdignejo nad druge, postanejo egoistični, samovšečni in zato izgubijo večino svojih mladostnih prijateljev. Pa je res tako? Takoj slišimo prvi dve zgodbi, eno z Janinega piknika s prijatelji in drugo iz Denisovega petkovega večera, ko se je s prijatelji odpravil na pijačo. Oba razlagata, da je do tega prišlo kmalu po začetku opravljanja dela na radiu, ko so začeli postajati prepoznavni v Sloveniji. Odpravila sta se družit s staro družbo, nakar so ju prijatelji, s katerimi sta preživela celotno otroštvo in mladost, začeli zbadati, češ poglej, zvezda prihaja ali pa: »Kako si zvezdnik? Kakšno je življenje med zvezdniki, zvezda?« Tako sta počasi začela izgubljati prijatelje, pa ne zato, ker bi jih imela za manjvredne, ampak preprosto zato, ker se nista več počutila udobno in zaželeno v tovrstnem krogu prijateljev.
Prav tako so le ljudje
Skupaj smo ugotovili, da prevečkrat pozabimo, da so osebe, ki jih vidimo na veleplakatih in v vsaki drugi objavi na facebooku, prav tako ljudje kot vsi drugi. Da imajo tudi oni svoje težave, svoje življenje ter stvari, ki jih razveseljujejo. Da imajo prav tako svoje prijatelje, s katerimi se pogovarjajo povsem enake stvari, kot se mi pogovarjamo s svojimi kolegi. Velikokrat se zgodi, da se znane osebe sploh ne zavedajo svoje slave, dokler ne stopijo iz stanovanja in jih začnejo oblegati množice oboževalcev in dokler ne ugotovijo, da še takrat, ko se odpravijo v trgovino ali na kavo, vanje zre množica obrazov, in to povsem brez razloga.
V studiu Radia 1 smo preživeli slabe tri ure in ob koncu spoznali, da je natančno tako, kot so sami dejali. Na najbolj poslušani radijski postaji v Sloveniji in posledično med znanimi obrazi naše države so se znašli predvsem zaradi srečnih naključij, ki jim jih je namenilo življenje. In ko smo sami premagali strah in vznemirjenost, ki nas je preganjala vso pot do vhoda v studio, smo se zlahka zalotili, kako z Mihom Deželakom klepetamo o maturantskem izletu, na katerega se letos odpravljamo, o festivalu čokolade v Radovljici, o gimnaziji, ki jo obiskujemo, in o svojem brezglavem iskanju sedeža radijske postaje.
