Kot je danes v Berlinu pojasnil prvi mož koncerna Matthias Müller, bodo devet tovarn na proizvodnjo električnih vozil pripravili v dveh letih, preostale štiri pa nato do konca leta 2022. »V minulih mesecih smo sprožili vse potrebne vzvode za hitro in odločno aktiviranje Roadmap E,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Müller.

Že lani je Volkswagen napovedal, da želi do leta 2025 proizvesti do tri milijone električnih avtomobilov letno in na trg poslati 80 novih električnih modelov. Koncern razmišlja tudi o lastni proizvodnji akumulatorjev za takšna vozila, s čimer bi zmanjšali odvisnost od azijskih dobaviteljev.

Načrti pa po zagotovilih Müllerja ne pomenijo konca motorjev z notranjim izgorevanjem. Kot je poudaril, je del rešitve tudi sodoben dizelski motor z mislijo na okolje. »Samo letos bomo za razvoj običajnih vozil in pogonov namenili skoraj 20 milijard evrov. V prihodnjih petih letih bo ta znesek presegel 90 milijard evrov,« je napovedal. Prepričan je, da bo dizelski motor s posodobitvami doživel preporod, zaradi katerega še nekaj časa ne bo šel v pozabo. »Ustvarili bomo tehnične pogoje za soobstoj trenutnih voznih konceptov in koncepta električnih avtomobilov,« je dejal.

Carine na jeklo in aluminij bodo imele na Volkswagen zanemarljiv vpliv

Finančni direktor Volkswagna Frank Witter je medtem komentiral protekcionistične grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kot je poudaril, jih jemljejo zelo resno in se ob tem zavzemajo za dialog. Carine na jeklo in aluminij, ki jih je Trump uvedel minuli teden, bodo imele po Wittrovih besedah na Volkswagen sicer zanemarljiv vpliv.

Volkswagen je sicer kljub krizi z dizelskimi motorji zaradi goljufanja na testih izpušnih plinov lani podvojil dobiček. Uspešno poslovanje se bo precej poznalo tudi v denarnicah članov uprave. Po danes objavljenih podatkih bodo za svoje lansko delo prejeli skupno 50,3 milijona evrov, kar je skoraj 11 milijonov več kot predlani. Največ bo prejel prav Müller, in sicer 10,1 milijona evrov oziroma 2,85 milijona evrov več kot leta 2016. Na drugo mesto se je s 5,2 milijona evrov (leta 2016 3,3 milijona) uvrstil Karlheinz Blessing, ki je pristojen za kadre in organizacijo.