Konec tedna se je na 57. pokalu Vitranc v Kranjski Gori navijalo za slalomiste in veleslalomiste, na ogrevanem VIP-oddelku v bližnjem hotelu pa so smučarjem nazdravljali predsednik vlade Miro Cerar, predsednik Združenja evropskih nogometnih zvez (Uefa) Aleksander Čeferin in mnogi predstavniki uprave ali vsaj marketinških oddelkov večjih sponzorskih podjetij. Osrednje dogajanje so pospremili glasbeniki, kot so Alya, Rok'n'Band, Trkaj in nekaj posameznih predstavnikov rockovskih zasedb, na primer Grega Skočir iz Big foot mama, Tomi Meglič iz Siddharte in Matjaž Jelen ter Bor Zuljan iz Šank Rocka. Za osrednjo koncertno atrakcijo so izbrali hrvaško zasedbo Parni Valjak, ki je v dvorani Vitranc menda navdušila več kot 4000 ljudi. Manjšo množico sta razvnemala TV-voditelja Bernarda Žarn in Gregor Trebušak, ki sta faranom v Šentjanžu na Dolenjskem med mašo brala svetopisemska berila, pri čemer so bili prisotni »navdušeni nad šolanima glasovoma in lepim branjem«, pišejo v Zvezdah.
Dan žena: od stresa do veselja (in Wernerja)
Delovni teden so zaznamovale priprave na mednarodni dan žensk osmega marca, ki mu še vedno radi pravimo dan žena. Medtem ko so v reviji Lady pripravili intervju z aktivistko slovenske različice gibanja #Metoo (#JazTudi), ki odpira tematiko seksizma in spolnega nadlegovanja, so se drugje zatekli k preverjeni klasiki: kaj neki ženskam za osmi marec podariti? V reviji Zvezde so o tem v prispevku z naslovom Od stresa do veselja anketirali srednje znane moške. Narodno-zabavnemu glasbeniku Ivanu Hudniku se zdi osmi marec eden lepših praznikov, saj povzdiguje ženske ali po njegovem »naše največje bogastvo« (primerjava z državnimi zalogami dobičkonosnih rudnin je morda naključna). Harmonikar Emi Nikočević pa je povedal, da je mami včasih kupoval spominke in vaze, pozneje pa preklopil na parfume ali kakšen darilni bon. O osmem marcu so se pogovarjali tudi z estradnicami. TV-voditeljico Lili Žagar so na primer zasliševali o gospodinjskih opravilih in priznala je, da je partner Marko Potrč preveč natančen pri polnjenju pomivalnega stroja, sicer pa mu rada prepusti »moška opravila«: ona torej skrbi za perilo, on pa kosi travo. Naročnice na revijo so poleg praznične vsebine prejele še presenečenje: novo zgoščenko Zdravka Čolića z naslovom Ono malo sreće (tisto malo sreče).
Glasbeno darilo je čakalo tudi zaposlene v državnem zboru, saj sta jih je ob mednarodnem dnevu žensk v avli navsezgodaj obiskala pevca Werner in Slavko Ivančić. Werner, tisti pevec, ki ga med drugim poznamo po verzu »Hej, mala, opala, a bi z mano tralala« in tudi zato kot strokovnjaka za žensko dušo, ko Jan Plestenjak nima volje ali časa, je ob klavirski spremljavi Slavka Ivančića ženskam parlamenta voščil z domoljubjem in ljubeznijo: na svojem profilu na facebooku je objavil posnetke tega mini koncerta, kjer je izvajal skladbo Tu je moj dom, ki jo običajno prepeva v duetu z narodno zavednim Marjanom Zgoncem, privoščil pa jim je še svojo interpretacijo Dneva ljubezni. Med izvajanjem slednje se je v objemu za trenutek pozibal s sramežljivim, a za prepevanje znane viže več kot razpoloženim predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom. A z veseljem in zagotavljanjem ženske enakopravnosti niso opravili tako na hitro: Werner, Brglez in Ivančić so se v nadaljevanju sprehodili še do Prešernovega trga in nič hudega slutečim mimoidočim ženskam delili rdeče nageljne.
Katarini Kresal streže Miro, še srečnejša je Manca Košir
Progresivnejšo obdelavo mednarodnega dneva žensk so pripravili na katoliškem spletnem portalu Aleteia, kjer so nam v nasprotju s pričakovanji razložili, da so ženske zaslužne za pomembne dosežke človeštva: torej pivo in brezžično internetno povezavo. »Na tisoče let« so samo ženskam zaupali varjenje piva in vodenje pivnic, pišejo, osnovo za brezžično povezavo pa je medtem izumila Hedy Lamarr, igralka in manekenka, ki je med drugo svetovno vojno skupaj s prijateljico izumila radio z razpršenim spektrom, ki je služil kot osnova pri razvoju brezžičnega interneta. Za protiutež naprednim vsebinam so se na omenjenem spletnem mediju pogovarjali s televizijsko voditeljico Mojco Mavec, ki meni, da so na svetu od žensk bolj ljubki kvečjemu metulji in rože. V prispevku 18 kratkih in jasnih nasvetov proti izgorelosti za mame pa so nam med drugim svetovali, naj si mati vsako jutro vzame deset minut časa, da se uredi, naj ponoči doji v postelji in v temi, saj lahko tako zraven še spi, vsem tistim, ki jim kuhanje »ni ravno v užitek«, pa ne predlagajo, naj pripravo hrane prevzame kdo drug, pač pa, naj imajo na zalogi nekaj preprostih receptov (tudi s testeninami ni nič narobe).
Takšnih težav nima pravnica in nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, ki je intimo razkrivala v rubriki »Vsakdanje navade uspešnih ljudi« revije Svet kapitala. Drži se načela, da se po jutru dan pozna, pravi in pri tem je najpomembnejši zajtrk. »Tukaj ima pomembno vlogo moj Miro, ki prav vsako jutro poskrbi, da ga dobim, takoj po kavici in sveže stisnjenem grenivkinem soku,« je pohvalila ustrežljivega partnerja Mira Senico. Še srečnejša in morda od vseh kar najsrečnejša je znamenita publicistka, profesorica novinarstva in TV-voditeljica Manca Košir, ki je reviji Zarja zaupala, kako odlično se počuti pri sedemdesetih. Zjutraj se »po mačje pretegne«, se vpraša, kaj zanimivega se ji bo zgodilo čez dan, zvečer pa se obredno zahvaljuje za bližnje, naredi hitro inventuro dneva in nazadnje »z lahkoto zdrsne v sen«. »Ah, kako sladko spim, vsak dan osem, včasih tudi devet ur,« je z veseljem prežeta Koširjeva. Manj zadovoljen je skoraj sedemdesetletni primorski glasbenik Tulio Furlanič, ki je kramljal z Nedeljskim dnevnikom. Meni namreč, da se pri nas premalo ceni starejše glasbenike. »Prevladuje mišljenje, kaj delajo ti starci na odru,« ocenjuje Furlanič, četudi se s tem najbrž ne bi strinjali organizatorji koncertov v Stožicah ali v že omenjeni dvorani Vitranc. Opaža še, da se od domačih pop pevcev v medijih redno pojavlja samo Jan Plestenjak, vokalistke pa si medtem »skušajo pomagati z golo kožo«. Izkušeni glasbeniki so svoje zgodbe delili še drugje. Dolgemu seznamu tabloidnih in resnejših medijev, ki so v zadnjih mesecih objavili svoj pogovor z Goranom Bregovićem, se je nazadnje pridružila še revija Story, kjer smo izvedeli, da je Bregović kot poklicni filozof dijake poučeval marksizem, bil prepričan, da bo to počel vse življenje, a nazadnje pa ocenil, da je to preveč mučno, in se preizkusil v glasbi.
