Vsak korak naprej nas napolni z zadovoljstvom. Nekako za nekaj časa izgubimo željo po novem, ker se moramo na osvojeno najprej privaditi. Izpopolnjen meteorološki model, na primer, moramo nekaj časa uporabljati, da lahko spoznamo in izkoristimo vse prednosti, ki jih ponuja pred prejšnjo različico. Ugotoviti moramo, čemu lahko zaupamo. Včasih se razne nove podrobnosti izkažejo za preveč nezanesljive ali pa jih mi ne znamo pravilno uporabiti ali tolmačiti. Tudi kirurg se mora navaditi na nove tehnike, tudi mi se moramo navaditi na indukcijski štedilnik, če smo zamenjali plinskega. Enostavno deluje in »se obnaša« malo drugače.
Podobno je z meteorološkimi modeli. Seveda kar slišim vprašanje: »Kako pa potem veste, da je model izboljšan?« Veste, se je že izkazalo, da ves trud pri razvoju modela le ni bil povsem poplačan. Cilj je bil na primer izboljšati model za izračun vetra, kar se je pozneje potrdilo, je pa prišlo do odstopanj pri kakšnem drugem parametru. Vreme je žal neločljivo povezano – če spremenimo veter, se spremeni tudi kaj drugega v modelu. Uporaba novega ali spremenjenega orodja pač zahteva svoj čas. In takrat je tudi čas za občutek veselja, da znamo nekaj več, da vidimo dogajanje v ozračju, ki ga do zdaj nismo mogli.
Trenutno je aktualna poledica oziroma žled. Po obdobju mrzlega vremena, ko je temperatura nekaj časa pod ničlo, se tla, predmeti ohladijo, in če tega obdobja ne konča močna odjuga, običajno z močnim jugozahodnikom, se ozračje najprej ogreje v višinah, mrzli zrak pri tleh pa vztraja in vzdržuje tudi nizke temperature. Tako je tudi danes in bo še jutri. To so idealni pogoji za pojav poledice in žleda. V štirih letih, ki so pretekla od katastrofalnega žleda, ki je februarja 2014 prizadel Slovenijo, so se modeli že toliko izboljšali, da bi danes takratni žled lahko napovedali precej točneje. Seveda pa pri vremenu točnejše napovedi za nazaj ne štejejo kaj dosti.
