Zelo nizke temperature vplivajo na odzivnost zaslonov na mobilnih telefonih, hitreje pa poide moč tudi baterijam v ostalih napravah, denimo prenosnih računalnikih, tablicah, fotoaparatih in diktafonih, ki so nujna oprema denimo za novinarje.
Težave lahko lastnikom avtomobilov ob nizkih temperaturah povzroči tudi dizelsko gorivo, kar je povezano z njegovo sestavo. Kot navajajo na spletni strani Petrola, do zmrzovanja goriva pride zaradi kristalizacije (izločanja) parafina, ki je sicer sestavni del dizelskega goriva. Kritična mesta za ta pojav pa so filtri, izpostavljeni deli cevovodov in rezervoar.
V omenjeni družbi pojasnjujejo, da so dizelska goriva v zimskem času že prilagojena tako, da nevšečnosti pri temperaturah do minus dvajset stopinj Celzija ne bi smelo biti. V primeru napovedi ekstremno nizkih temperatur (pod minus 18 stopinj) in parkiranju vozila na vremensko zelo izpostavljenih lokacijah pa svetujejo uporabo ustreznih dodatkov.
Na letališčih uporabljajo postopek, ki mu pravijo de-icing ali razledenitev
Ne sicer same nizke temperature, pač pa težavo predstavljata predvsem led in sneg, ki sta njihova posledica, so pojasnili v Fraportu Slovenija. Površine letala morajo biti namreč tudi v najslabših vremenskih pogojih tako čiste, kot ob pridobitvi certifikata o plovnosti. Zato je potrebno že pred vzletom preprečiti vsakršno nastajanje ledu na vseh najbolj izpostavljenih površinah letala, če pa je med postankom na letališču do zaledenitve že prišlo, je potrebno tik pred vzletom s teh površin led in sneg skrbno očistiti, so navedli.
Za te primere uporabljajo postopek, ki mu pravijo de-icing ali razledenitev. Izvajajo ga za to izšolani strokovnjaki, potrebna pa so tudi posebna sredstva. Za odstranjevanje že nastalega ledu z letala se v največji meri uporabljajo raztopine, izdelane na podlagi vode in glikola (višji alkoholi), so še pojasnili in dodali, da postopek razledenitve na ljubljanskem letališču izvajajo na posebnem mestu na glavni letališki ploščadi, skrbijo pa tudi za vse ekološke vidike postopka.
Prav tako je mraz v teh dneh povzročil nevšečnostim nekaterim, ki so kljub nizkim temperaturam sedli na kolo, a ugotovili, da so jim na kolesu zmrznile zavore. Po besedah Draga Balaneskoviča, ki v svojem servisu v Ljubljani poskrbi za številna kolesa, je težava enostavno rešljiva.
Kot pojasnjuje, se za zaščito za zavore nabere vlaga, zato zajla nekoliko zarjavi oz. zdaj, ko je mraz, zmrzne. »V takih primerih je treba dati kolo čez noč na toplo, zajlo odstraniti, če je potrebno, jo očistiti z brusnim papirjem, nato pa naoljiti in vrniti na svoje mesto. Včasih pa jo je treba tudi zamenjati z novo,« pravi.
Nizke temperature imajo vpliv tudi na različne materiale, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Kot pojasnjuje profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Goran Turk, so pri nizkih temperaturah vsi materiali bolj krhki. Tako bo recimo lesena paličica, ki zmrzne, počila takoj, medtem ko bi se sicer le zvila. Vendar pa so vse konstrukcije, ki že stojijo oz. so v uporabi, ali izolirane ali pa je bil zanje, kot je na primer pri mostovih, izbran ustrezen material, ki zdrži takšne temperature, pojasnjuje Turk.
Betoniranje in asfaltiranje se močno pod ničlo ustavita
Vpliva pa vreme tudi na dela v gradbeništvu, ki potekajo zunaj. Če je tri dni zapored manj kot pet stopinj, so pri betoniranju že potrebni določeni ukrepi. »Ko pa se temperature spustijo pod ledišče, se betoniranje pri nas ustavi,« pojasnjuje Turk. Medtem ko imajo recimo v Kanadi, kjer je dlje časa mrzlo, postopke za betoniranje na hladnem.
Enako velja za asfaltiranje, ki se pri nas ustavi, ko termometri pokažejo manj kot pet stopinj, saj je, če so temperature nižje, težko zagotoviti ustrezno kakovost gradnje. Kot poudarja Turk, pa je v tako nizkih temperaturah, kot so te dni, seveda tudi za ljudi neprimerno, da bi opravljali zunanja gradbena dela. Izjema so le izjemne, nujne intervencije.
