Medtem ko pri nas čakamo na odhod tako imenovane zveri z vzhoda, ki je prinesla presenetljivo hladne temperature, so te na Arktiki približno sedem stopinj Celzija nad povprečjem. To naj bi bile najvišje februarske temperature, ki so jih izmerili do zdaj, je prejšnji teden poročal Washington Post.

Za konec tedna so bile temperature na eni najbolj severno ležečih vremenskih postaj Cape Morris Jesup nad ničlo več kot 24 zaporednih ur, kar je za ta letni čas zelo nenavadno. V letu 2018 je bilo ur nad ničlo kar 61, kar je spet rekordno, poroča Telegraph. Ruth Mottram, podnebna znanstvenica na danskem meteorološkem inštitutu, je potrdila, da tako »ekstremno še ni bilo nikoli«, sploh glede na to, da se je ravnokar iztekel februar, ko je na severu le nekaj ur dnevne svetlobe.

Vzrok za spremembe je po besedah meteorologov vdor vročega zraka, ki je na sever prinesel milejše temperature in več vlage. Ta naj bi nastala zaradi obsežnih motenj v polarnem vetrovnem strženu. Omenjeni vdor sicer ni nič nenavadnega, vendar je letos daljši in intenzivnejši kot pretekla leta. Zaradi vdora vročega zraka se je hladni arktični zrak premaknil in prenesel po Evropi. »Kot da bi nekdo odprl vrata zamrzovalnika severne poloble in s tem povzročil, da je hladni zrak ušel s tega običajno hladnega območja na zahod ZDA in v Evrazijo,« je za portal Mashable zapisal avtor Andrew Freedman. Po besedah znanstvenikov bodo tovrstne spremembe z leti vse pogostejše, kar pomeni, da zna zver z vzhoda postati naša redna obiskovalka.

Iz stopljenega snega se kaže skrito oporišče

Iz stopljenega snega na severu se je začela kazati tudi skrivno oporišče ZDA Camp Century, ki kmalu ne bo več tako skrito. Pod plastjo ledu so ga vzpostavili na vrhuncu hladne vojne, v njej pa so v pripravljenosti na spopad s Sovjetsko zvezo ameriški vojaki tudi živeli. Camp Century so zaprli leta 1967, ko je začel propadati.

V njem so takrat hranili tudi veliko količino nevarnih in radioaktivnih snovi, ki jih iz baze ni nihče umaknil, odgovornosti zanje in umiku celotne baze pa se še danes izogibajo vsi politični akterji. Zanimiv je tudi zapis Pentagona, ki je v nedavno objavljenem poročilu potrdil, da bo zaradi podnebnih sprememb ogrožena kar polovica vseh ameriških vojaških baz na svetu.

Ameriška uprava za oceane in atmosfero je sicer že januarja sporočila, da je pokritost z ledom na Arktiki v povprečju manjša za 9,4 odstotka. To naj bi bila najnižja raven v januarju od leta 1979, ko so jo znanstveniki začeli redno spremljati. Površina in debelina ledu sta se najhitreje zmanjšali v 21. stoletju, predvsem zaradi segrevanja površine oceanov. Danes se je led stopil tudi severno od Grenlandije, znanstveniki poročajo o odprtih vodah, ki jih prej ni bilo, izginjati je začel tudi v Beringovem morju med Aljasko in Rusijo, vse to pa se dogaja v času, ko je Arktika v skoraj nenehni temi.

Freedman v prispevku trdi, da je nadpovprečna temperatura na severnem polu preprost odziv na naraščanje količine toplogrednih plinov v ozračju, čeprav potrdila znanstvenikov o množičnih in izrecnih korelacijah v svetovnih medijih še vedno ni zaslediti. Kljub temu se skrb zaradi človeškega in industrijskega vpliva na okolje ob tovrstnih nepričakovanih (in vedno večjih) temperaturnih razhajanjih med posamezniki samo povečuje.

severni pol vreme mraz Arktika Grenlandija sneg minus led temperature globalno segrevanje podnebne spremembe nbt