Takšno stanje Slovenske vojske in celotnega obrambnega resorja je posledica zanikanja vojaške stroke, privatizacije, politizacije in prikrivanja kriminala v obrambnem resorju v vsem obdobju od leta 1990 naprej. Uničujoče temelje tega resorja sta prvih sedem let postavila diplomanta študija splošnega ljudskega odpora, Janša in Kacin. Oba zdravstveno nesposobna za vojaško kariero (Kacin si je celo želel biti vojaški pilot), nikdar nista služila niti vojaškega roka, a za vsa vojaška področja sta bila najbolj pametna. Janša je celo bil štirikrat obrambni minister in dvakrat predsednik vlade. Potem sta bila ministra še dva profesorja obramboslovja, Grizold in Jelušičeva. In na našo žalost je naša država in družba ves čas brez rezerve zaupala marksističnemu obramboslovju, ne pa vojaški stroki. Vojaške varnosti pa na koncu nimamo.
V praksi je preverjen nemški rek: »Trije profesorji, izgubljena država.« To velja ne samo za sedanjo našo vlado, ampak tudi za obrambno ministrstvo. V tem primeru lahko ta rek dopolnimo, da so štirje obramboslovci jamstvo, da ne bo nič od vojske, čeprav smo v ta resor v teh letih zmetali že več kot 10 milijard evrov denarja, da o drugih sredstvih in izgubljenih človeških potencialih niti ne govorimo. Obramboslovci, ki nimajo nobene stične točke z vojaško stroko, ves čas zasedajo skoraj vse ključne položaje v vojski in v upravnem delu, rezultati pa so porazni in ponižujoči za celo državo in vse državljane. Projekt poklicne vojske se je pokazal za popolnoma zgrešenega, uničilo se je vojaško znanje in rezervna sestava vojske, ki je temelj vojaške varnosti.
Da so v vojski celo leto po vseh enotah nabirali vojake za en ušivi pehotni bataljon 800 vojakov, ki na koncu ni bil zmožen niti osnovnih vojaških taktičnih opravil na ravni vojaka, oddelka in voda, je dokaz, da je obrambni resor treba korenito spremeniti. Za začetek zamenjati celoten vrh v ministrstvu in v vojski. Sedanji in prejšnji namišljeni generali in višji častniki, ki ne obvladajo niti vojaške drže in vojaškega pozdrava, so pridelali vojaško organizacijo, ki so jo v sistemu sami definirali, da je to združba, ki jo sestavljajo »neustrezni pripadniki, ki predstavljajo vojaški poklic in SV«. Ob sedanji blamaži se načelnik generalštaba Osterman kar skrije pred javnostjo, njegov namestnik Geder pa daje izjave »čez tri leta ne boste imeli več vojske, če nam ne boste dali več denarja«. Kakšna vzvišenost in neodgovornost! Ni stvar v denarju, ampak v znanju, v vojaški stroki ter v veščini vodenja in poveljevanja, to pa je tisto, kar manjka v Slovenski vojski.
Mag. Anton Peinkiher, Ljubljana
