Med boleznimi, ki jih je v zadnjih letih spet več, so garje. To parazitsko kožno nalezljivo bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, imenovana srbec, morajo zdravniki prijavljati, zato so znani podatki o številu obolelih: lani so prijavili 470 primerov garij, kar je skoraj pol več kot leta 2012, ko so prijavili 263 primerov. Največ primerov garij, 587, je bilo prijavljenih leta 2002.
V zadnjih letih se izbruhi garij pojavljajo predvsem v domovih starejših občanov, je pojasnila mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Zadnji izbruh so zaznali leta 2016 v enem od domov za starejše občane, kjer je obolelo 16 ljudi. Izbruhi so bili tudi leta 2011 in 2010, ko je zbolelo 68 stanovalcev in zaposlenih v domu za starejše občane. Leta 2008 je bilo 18 obolelih tudi v enem od študentskih domov.
Garje so bolezen tesnih stikov: bolezen se pri souporabi brisač, posteljnine, perila prenaša med ljudmi, ki skupaj živijo, predvsem med tistimi, ki spijo v isti postelji, pojasnjuje Grilčeva. Obolevnost je povezana tudi s slabimi higienskimi navadami. V šolskem okolju se garje pojavljajo le posamično, saj tam otroci ne spijo skupaj. Če oboli šolar, je velika verjetnost, da se je nalezel doma ali v širši družini. Sum na to bolezen so pred dnevi zaznali na eni od koprskih šol. Priložnostni stiki, kot so rokovanje, objem, po navadi ne pomenijo tveganja za prenos bolezni.
Ob pojavu garij je treba perilo in posteljnino oprati pri najmanj 60 stopinjah Celzija, ga dobro prelikati in temeljito posesati oblazinjeno pohištvo. Oboleli dobi mazilo, običajno zdravijo kar vso družino, da preprečijo prenos okužbe na druge družinske člane.
Ušivost je v zadnjih letih stalnica in se z njo spopadajo na številnih šolah, kjer obvestila o pojavu ušivosti zelo pogosto visijo na oglasnih deskah. Včasih je bila ušivost spremljevalka revščine in slabih higienskih navad, danes pa se pojavlja brez pravila, tudi v državah z najvišjim standardom. Najpogostejše so naglavne uši, ki ne prenašajo bolezni, vendar s svojimi izločki povzročajo neprijetno srbenje. Števila obolelih ne poznamo, saj ušivosti ni treba prijavljati. »Uši so neprijetne spremljevalke, niso pa nevarne,« pojasnjuje Grilčeva. Pogosto se jih nalezejo otroci v vrtcih in šolah. Ušivosti je več v hladnejšem obdobju leta, spomladi in poleti je te nadlege manj. Kaže, da ušem ustreza toplota pod pokrivali, prav tako je pozimi več tesnih stikov med otroki, pojasnjuje Grilčeva. Ključno vlogo pri preprečevanju in odpravljanju uši imajo starši: smiselno je, da lasišče otrokom redno pregledujejo, da ugotovijo morebiten pojav uši. Ob ušivosti uporabijo sredstvo za razuševanje.
Vse več okužb s podančicami
V zadnjih letih tudi v Sloveniji narašča število obolelih za glistami podančicami: leta 2012 je bilo 3035 prijavljenih primerov obolelih, lani pa več kot 4900 primerov. Razloge, zakaj obolevnost narašča, bodo poskušali ugotoviti v raziskavi, ki poteka v eni od regij, je pojasnila Eva Grilc. Največkrat obolijo predšolski otroci in šolarji. Gre za zelo kužno bolezen, če ima podančice en otrok, jih ima verjetno še kdo v družini. Zato običajno s protimikrobnim zdravilom zdravijo vse družinske člane ali vsaj otroke.
Podančice se prenašajo kot črevesna nalezljiva bolezen iz rok v usta. Glistica živi v debelem črevesu in odlaga jajčeca v kožo ob zadnjiku, to otroka zlasti ponoči zelo srbi in se praska. Pri tem zanese jajčeca glist za nohte, in ko da roke k ustom, vedno znova okuži samega sebe. Starši te črevesne parazite lahko opazijo: gliste imajo obliko centimeter dolgih belkastih nitk na blatu ali okoli zadnjika. Jajčeca lahko bolnik prenaša v svojo okolico in lahko na primer na pohištvu ali v hišnem prahu preživijo do tri tedne. Pri preprečevanju bolezni je pomembna dobra osebna higiena: perilo je treba prati pri visoki temperaturi, otrok naj ima nohte kratko postrižene in si roke redno umiva z milom in vodo, priporočajo redno jutranje prhanje in druge ukrepe.
