»Kateri koli kraj na svetu lahko danes dosežemo v manj kot 36 urah, kar je manj, kot znaša inkubacijska doba večine nalezljivih bolezni,« poudarja Tadeja Kotar z Infekcijske klinike UKC Ljubljana. Vse številnejši popotniki so na potovanjih izpostavljeni različnim nalezljivim boleznim, ki so v domačem okolju zelo redke, izkoreninjene ali pa jih nikoli ni bilo, opozarja. Zaradi migracij in spremenjenih podnebnih razmer se te bolezni znova pojavljajo tudi tam, kjer jih že dolgo ali nikoli ni bilo.
Tako so bili ugotovljeni primeri malarije v Grčiji, denge na Portugalskem, virus zahodnega Nila in čikungunja v Italiji, Španiji, Franciji in celo shistosomoza na Korziki. Le hitremu ukrepanju in pozornosti strokovnjakov gre zahvala, da ni prišlo do več primerov, poudarja Kotarjeva.
Zaradi rasti števila prebivalstva, prenaseljenosti mest, mobilnosti ljudi in podnebnih sprememb, ki omogočajo preživetje prenašalcev bolezni tudi v krajih, kjer prej niso imeli možnosti preživetja, se je število izbruhov nalezljivih bolezni v manj kot štirih desetletjih več kot potrojilo. »Težava je tudi vse večja odpornost povzročiteljev bolezni proti zdravilom. V zadnjem času opažajo veliko odpornost povzročiteljev malarije proti antimalarikom, zaradi česar je ustrezna zdravila vedno težje dobiti. A je zelo pomembno, da popotniki zdravila jemljejo, pri čemer morajo prej dobiti tudi ustrezen strokovni nasvet,« opozarja Kotarjeva.
Vse odpornejši povzročitelji
Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni Tatjana Lejko Zupanc izpostavlja tudi veliko odpornost proti protimikrobnim zdravilom. »Ni več tako, da bomo kar nekaj vzeli in bo driska minila,« pravi in dodaja, da je v jugovzhodni Aziji večina povzročiteljev že precej odporna. Zato popotnikom, ki potujejo zlasti na območja JV Azije, Indije, tudi arabskega dela Mediterana in Afrike, svetuje previdnost in preudarnost pri uživanju hrane in pijače po načelu »olupi, skuhaj ali pusti« ter pogosto umivanje rok. Kar polovica potnikov namreč na potovanjih izkusi potovalno drisko, črevesne okužbe pa so tudi sicer najpogostejša težava popotnikov. Preprečimo jih z upoštevanjem že omenjenega načela oziroma z doslednim upoštevanjem higienskih ukrepov, uživanjem sveže termično obdelane hrane, olupljenega sadja in pitjem ustekleničene vode brez dodanega ledu.
»Zelo pomembno je, da se popotniki zaščitijo ter pred odhodom na potovanje pravočasno poiščejo ustrezen strokovni nasvet,« še opozarja Lejko-Zupančeva. Opaža namreč, da popotniki pogosto ne vedo, kam naj se obrnejo po informacije, ali pa tem informacijam ne verjamejo. »Imeli smo kar nekaj primerov malarije tudi pri ljudeh, ki jim je bila ponujena profilaksa, a je niso upoštevali,« pravi Lejko-Zupančeva. Svetuje, da se pred potovanjem vsi oglasijo v ambulanti za popotnike na območnih enotah Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in se zaščitijo pred potovalnimi boleznimi, tako s cepljenjem kot kemoprofilakso, denimo jemanjem protimalarikov.
Tudi ošpice so nevarne
Tadeja Kotar se zaveda, da zdravniki družinske medicine pogosto ne vedo dovolj o tropskih boleznih, ki pa jih ni mogoče dobiti samo v tropih. A ker je specializirana ambulanta za tropske bolezni samo v UKC Ljubljana, na kliniki že leta pripravljajo tečaje potovalne medicine, še zlasti o tem izobražujejo študente in mlade zdravnike.
Poleg bolezni, ki jih ljudje dobijo na potovanjih po tropskih krajih, so vse večja težava tudi bolezni, ki se ponovno pojavljajo v Evropi, denimo ošpice. Kotarjeva zato opozarja na nujnost cepljenja proti tej nalezljivi bolezni. »Otroci, ki danes niso cepljeni, bodo, ko bodo stari 20 let, hoteli potovati in bodo lahko zaradi navadnih noric ali ošpic nekje v tropih umrli,« opozarja.
Po besedah predstojnice Infekcijske klinike težave stopnjujejo tudi ljudje, »ki se gredo medicinski turizem«, zlasti v primerih hospitalizacij. »Res je lahko drugje storitev cenejša, tudi dobre zdravnike imajo, raven vsega drugega, kot sta ravnanje s protimikrobnimi zdravili in bolnišnična higiena, pa povzroča, da se vračajo domov kolonizirani z odpornimi bakterijami, kar predstavlja veliko tveganje,« opozarja Tatjana Lejko Zupan.
Ker potuje tudi vse več ljudi, ki so kronično bolni ali imajo okvare imunskega sistema, na kliniki opozarjajo, da ti na potovanjih potrebujejo več pozornosti in se morajo pred potovanjem obvezno posvetovati z zdravnikom. Kotarjeva nosečnicam odsvetuje potovanja na območja z malarijo, saj ta v nosečnosti poteka huje. Potujejo naj v kraje, kjer bodo imele ustrezno oskrbo v primeru težav.
Tudi pri otrocih je potrebna previdnost, čeprav je večina cepljenj pri letu ali dveh starosti zanje popolnoma varna, jemljejo pa lahko tudi antimalarike. Če pa malarijo vendarle dobijo, ta pri otrocih poteka precej huje, zato Kotarjeva potovanj v subtropsko Afriko z otroki ne priporoča. Starejše opozarja zgolj na fiziološke obremenitve, saj sicer ni razloga, da ne bi potovali. Pred potovanjem tudi njim priporoča posvet s strokovnjakom.
