Predstavnikom sveta zavoda Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna je včeraj uspelo prepričati dosedanjega direktorja Aleksandra Merla, da bo kot vršilec dolžnosti še eno leto vodil bolnišnico. Merlu namreč konec leta poteče štiriletni mandat, na objavljeni razpis za novega direktorja pa se ni več prijavil. Še več, prijavil se ni nihče, zato je bil svet zavoda v škripcih.
»Merlo je pripravljen bolnišnico voditi še eno leto. Navsezadnje je bolnišnica ravno sredi investicijskega cikla v program za oploditev z biomedicinsko pomočjo, kar je njena prednost pred drugimi porodnišnicami, in bi bilo škoda to konkurenčnost izgubiti,« je včeraj po seji pojasnil predsednik sveta zavoda Uroš Petohleb.
Razpis bodo seveda ponovili, a da se jim ne ponovi zgodba brez kandidatov, so vodstvu bolnišnice naročili, naj v sodelovanju s svetom zavoda pripravi spremembo internih aktov in razpisnih pogojev za mesto direktorja. Od tega ne bi več zahtevali zdravstvene izobrazbe, ob direktorju pa bi bolnišnica imela tudi strokovnega vodjo. Po sedanjih določilih namreč pogoje za kandidaturo izpolnjuje zelo ozek krog zdravnikov, ki pa se raje kot birokratskim zadevam posvečajo svojemu osnovnemu poklicu. Ena od zavor je gotovo tudi to, da bi starejši zdravniki, ki zdaj dosegajo 57. plačni razred, ob prehodu na direktorski stolček zdrsnili vsaj tri plačne razrede navzdol. »S temi rešitvami upamo na večji bazen kandidatov,« spremembe utemeljuje Petohleb.
Po njegovih besedah postojnska bolnišnica sicer dobro posluje, kar dokazuje tudi to, da ni pristala v paketu 15 bolnišnic, v katerih bo država nadzirala program finančne sanacije. »Čeprav je morala bolnišnica letos plačati eno najvišjih odškodnin v zdravstvu (primer sicer še ni končan in je na vrhovnem sodišču – op. p.), je ob letošnjem polletju poslovala pozitivno. Nima zapadlih obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih, izvaja investicije, vseeno pa stanje ni rožnato,« pojasnjuje Petohleb. V postojnski bolnišnici je okrog sto zaposlenih, na leto obravnavajo okrog 5000 pacientk in porodnic, v njej se rodi okrog 1600 otrok na leto, poleg tega so lani v bolnišnici izvedli 860 primerov oploditve z biomedicinsko pomočjo.
