Pa se je začelo. Britanski zunanji minister Boris Johnson je odprl nanizanko petih govorov premierke in štirih glavnih ministrov, ki naj bi pred Otočani razgrnili zemljevid britanskega potovanja po brexitu. Toda njegov zemljevid je zelo prazen, saj je bil govor bolj sestavljen iz pozivov zagovornikom izstopa iz Evropske unije in njegovim nasprotnikom, ki bi ga še vedno radi ustavili, ter kar vsem Britancem, kot pa iz smeri in kažipotov. Bolje bi bilo, če bi te pozive pustil šefinji, premierki Theresi May.
Proti brexitskemu naslajanju
Kolege zagovornike izstopa je v govoru pozval, naj se ne naslajajo nad britanskim odhodom iz EU, ki sicer po njegovem ne bi smel biti razlog za strah, ampak za upanje. »Odhod iz EU ni kazanje velikega V (znamenja zmage) z dovrskih pečin,« je rekel. Nasprotnikom brexita pa je dejal, da jih mora poskusiti prepričati, da je odhod iz EU razlog za upanje, ne pa za strah, pa čeprav se zaveda tveganja, da jih bo samo še bolj vznejevoljil. »Vem, da ne bom prepričal vseh, vendar moram poskusiti. Gre za čustva ljudi, človeška čustva pa so pomembna. Sprejeti moramo, da številne med njimi vodijo povsem plemenita čustva, občutek resnične solidarnosti z našimi evropskimi sosedi in želja po tem, da bi bila Britanija uspešna. Če želimo ta projekt izpeljati kot narodni uspeh, to pa moramo narediti, moramo doseči tudi tiste, ki so še vedno zaskrbljeni,« je bil domnevno spravljiv Johnson, ki se je v preteklosti raje norčeval iz nasprotnikov brexita. Vse Britance je pozval, naj se združijo okoli tega, v kar vsi verjamejo: v liberalno v svet zazrto samozavestno Britanijo.
Brexita ni mogoče spreobrniti
Poudaril je, da rezultata brexitskega referenduma ni mogoče spremeniti in da bi še en referendum prinesel stalen občutek izdajstva, pa tudi, da za Britanijo po brexitu v prehodnem obdobju ne bi smela veljati zakonodaja EU. To bi bilo nedopustno in nedemokratično. Izrazil je tudi dvome o ekonomskih koristih članstva Britanije v skupnem trgu in carinski uniji EU, ki naj bi ju vlada po brexitu želela zapustiti.
Johnsonu, ki je bil neuradni kolovodja brexitskega tabora v kampanji za referendum leta 2016, pogosto očitajo, da spodkopava brexitsko strategijo konservativne premierke. Tokrat ni rekel nič takšnega, kar bi lahko razlagali kot spodkopavanje te strategije, je pa res, da je s pozivi, posebej vsem Britancem, naj se združijo, pokazal, da še vedno trese njen premierski stolček. Tudi njegovo poveličevanje odhoda iz EU in podcenjevanje tega, kar je imela in še ima Britanija od članstva v EU, še vedno kaže, da je tako zaslepljen z ambicijami, da brexit slika le z najsvetlejšimi barvami. Brexit je po Johnsonovih besedah izraz zakonite in naravne želje ljudi po samoupravljanju, ne pa »nekakšen reakcionaren farageistični koncept«. S tem izrazom je posredno kritiziral nekdanjega vodjo stranke UKIP Nigela Faragea, ki se ima za najzaslužnejšega za brexit.
Proevropski tabor se je na Johnsonov govor odzval zelo kritično. Razglašajo ga za prazno hipokritsko retoriko, s katero je ignoriral koristi, ki jih ima Britanija od skupnega trga in carinske unije, in se promoviral za naslednjega premierja. Celo nekateri konservativci pravijo, da je njegov brexitski optimizem pristranski.
