Premierka Theresa May se pred brexitom ne more skriti nikamor. To se ji ne posreči niti na Kitajskem, ki jo obiskuje kar skupaj z možem, kot bi pričakovala, da bo kmalu konec brezplačnih premierskih potovanj po svetu. Iz Kitajske je želela rojakom prodati brexitsko pravljico o prihodnji globalni Britaniji, pa jo tudi tam preganja realnost. Komaj je začela obisk, ki naj bi dvignil zastor zlatemu obdobju trgovine s Kitajsko, se je morala odzvati na novice iz domovine, da ji zagovorniki trdega brexita v njeni konservativni stranki spodnašajo že tako majavi premierski stolček. Dejala je, da ni nekdo, ki se zlahka vda in ni dovolj pogumen ter odločen, da bi zaupano mu nalogo izpolnil. Zatrdila je, da bo brexit izpeljala do konca, kar je zelo malo verjetno.

Pred brexitom in po njem

Včeraj je spet morala v brexitsko bitko, a tokrat z Brusljem, in sicer glede pravic državljanov EU, ki bi se naselili na Otoku v prehodnem obdobju. To je eno od ključnih vprašanj prehodnega obdobja, torej obdobja od uradnega odhoda Britanije iz EU (konec marca 2019) do trenutka, ko ji ne bo več treba spoštovati zakonodaje EU. Zelo načelen dogovor je, da bo to trajalo dve leti. Vse manjša skrivnost pa je, da si britanska vlada želi daljše prehodno obdobje. »Razlika je med tistimi, ki so prišli pred našim odhodom, in tistimi, ki bodo prišli, vedoč, da odhajamo,« je dejala Mayeva in napovedala, da se bo bojevala proti temu, da bi tudi tisti, ki bodo prišli na Otok v prehodnem obdobju, imeli pravico, da ostanejo v Veliki Britaniji.

V Bruslju pravijo nekaj čisto drugega. Brexitski usklajevalec v evropskem parlamentu Guy Verhofstadt je bil zelo jasen: »O državljanskih pravicah v prehodnem obdobju se ne bomo pogajali. Ne bomo sprejeli dveh različnih svežnjev pravic za državljane EU.«

Donkihotske bitke ministra za brexit

Britanska vlada se še ni, vsaj za javnost, sprijaznila s tem, da bo morala Britanija v prehodnem obdobju spoštovati in izvajati vse zakone in predpise EU. Tudi vse morebitne nove, ki jih bodo v Bruslju sprejeli v tem obdobju. Brexitski minister David Davis, ki vse bolj spominja na Don Kihota v bitki z mlini na veter, je dejal, da se bo bojeval proti temu. Toda veliko o britanskem položaju v brexitskih pogajanjih pove že razkritje britanske televizije ITV o pogovoru Mayeve in nemške kanclerke Angele Merkel v Davosu, ki je potekal pred novinarji. Merklova jo je vprašala, naj ji pove, kakšno obliko odnosov z EU si Britanija želi, Mayeva pa je domnevno šaljivo odgovorila: »Dajte mi ponudbo!« Merklova je z nasmehom odgovorila: »Pa saj vi odhajate, nam ni treba dajati ponudbe. Dajte, no, kaj bi radi?« Mayeva je ponovila: »Dajte mi ponudbo.« Tudi Merklova je ponovila svoje besede. Ni znano, kolikokrat sta to ponovili, znano pa je, da so se zbrani novinarji še in še smejali. Je možno, da Mayeva res ne ve, kaj bi rada? Veliko njenih kritikov misli, da je možno.