Od posvetovalnega referenduma o tem, ali naj Britanija ostane v EU ali jo zapusti, je minilo leto in osem mesecev, od začetka pogajanj o odhodu je že skoraj osem mesecev, Britanci pa so še vedno v megli brexitskega kaosa, ki se tu in tam malo dvigne, da bi se hitro spet spustila. Vsi, od EU do domačih podjetnikov, zahtevajo brexitsko razjasnitev, a te še vedno ni od nikoder. Zakaj? Zaradi brexitsko razcepljene konservativne vlade politično vse šibkejše premierke Therese May, ki je med tnalom nasprotnikov trdega odhoda iz EU in nakovalom vse agresivnejših zagovornikov trdega brexita, tako imenovanih ideoloških brexitirjev. In zaradi trepetanja Therese May za premierski stolček. Zato vlada vedno znova daje vtis, da še sama ne ve, kaj hoče.
Razhajanja o prehodnem obdobju
Tako denimo ne ve, kaj hoče glede predvidoma 21-mesečnega prehodnega obdobja po uradnem odhodu Britanije iz EU (29. marca 2019), o katerem naj bi se pogodili na vrhu EU sredi marca. Brexitirje zelo razburja vodja pogajalcev EU Michel Barnier, ki je minuli teden obiskal London in ocenil, da obstajajo tri bistvena razhajanja o prehodnem obdobju. »Če teh razhajanj ne bomo odpravili, prehodno obdobje ni nekaj samoumevnega,« je rekel. Sporočil je tudi, da bo EU pripravila osnutek umika Britanije iz EU, v katerem bo predvidela, da Severna Irska ostane v carinski uniji, in da to mora narediti, ker Britanija ni ponudila nobene rešitve za kopensko mejo na Irskem (bodoča meja med Britanijo in EU). »Treba je povedati resnico. Mejni nadzor med Irsko in (britansko) Severno Irsko bo neizogiben, če bo Britanija zapustila skupni trg in carinsko unijo EU,« je rekel. Na irskem otoku se upravičeno bojijo, da bi vrnitev mejnega nadzora »vrnila« tudi konflikt na Severnem Irskem.
Prehodno obdobje ni samoumevno
Brexitirji se razburjajo tudi zaradi osnutka dokumenta evropske komisije, ki predvideva sankcije v prehodnem obdobju, na primer začasno ukinitev britanskega dostopa do skupnega trga EU, če Britanija ne bi spoštovala vseh določil prehodnega obdobja, o katerem se še trdo pogajajo. V tem obdobju bi Britanija ostala v EU, plačevala »članarino« in spoštovala vso zakonodajo EU, čeprav ne bi več mogla sodelovati pri sprejemanju zakonov in drugih odločitev.
Državljane EU, ki bi prišli v prehodnem obdobju, hoče Britanija obravnavati drugače kot tiste, ki že živijo v Britaniji. Zahteva tudi pravico do veta na nove zakone EU, sprejete v prehodnem obdobju, čemur druge članice najodločneje nasprotujejo, med njimi zelo odločno Francija in Nemčija.
Megla in brexitski šarlatani
Najboljši primer vladnega prodajanja brexitske megle je v živem televizijskem intervjuju ponudil državni sekretar za trgovino Greg Hands. Veteranski inkvizitor politikov Andrew Neil ga je štirikrat vprašal, ali bo Britanija v prehodnem obdobju ostala članica carinske unije EU, kot zahteva Bruselj. Po štirih izmikajočih se, zmedenih odgovorih je Neil eksplodiral: »A vi sploh veste, o čem govorite? Niti sanja se vam ne.«
Z Downing Streeta 10 so v nedeljo sporočili, da se bo v prihodnjih treh tednih menda vse razjasnilo, ker bodo premierka in štirje ministri imeli »velike govore« o brexitski viziji, v katerih bodo razgrnili brexitski zemljevid. Nanizanko govorov bo danes začel zunanji minister Boris Johnson, eden od štirih ministrov, ki jih je Alastair Campbell, nekoč desna roka nekdanjega laburističnega premierja Tonyja Blaira, razglasil za šarlatane. »Kdor kot jaz verjame, da je naša država z brexitom naredila grozno napako, ne more podpirati kupa šarlatanov, kot so Boris Johnson, Michael Gove, Liam Fox in David Davis, ki niso sposobni voditi majhne stojnice na tržnici.« Omenjeni so, poleg Nigela Faragea, najbolj znani brexitirji.
