Sodnik Garaufis je v Brooklynu sklenil, da Trump lahko sčasoma res ukine zaščito, vendar ne na tako samovoljen način, kot je to storil septembra lani. Dokler kakšno višje sodišče njegove odločitve ali odločitve kolega iz San Francisca ne zavrne, sodna blokada Trumpove odločitve velja. Vrhovno sodišče ZDA ima konservativno večino, zato bi bilo precejšnje presenečenje, če ne bo odločilo v Trumpov prid.
Obama zakonito obšel kongres
Pravosodno ministrstvo ZDA se je na odločitev v San Franciscu že pritožilo, vrhovno sodišče ZDA pa bo v petek odločalo, ali pritožbo sprejme v obravnavo ali zavrne. Ministrstvo je sporočilo, da je mladoletne priseljence samovoljno zaščitil predsednik Barack Obama, ki je s tem nezakonito zaobšel kongres.
Obama je leta 2012 izdal izvršni ukaz s kratico Daca, ki je mladoletne priseljence, čeprav so ti sedaj večinoma že odrasli, zaščitil pred izgonom, ker kongres ni bil sposoben sprejeti celovite imigracijske reforme. Senat je leta 2013 reformo potrdil, republikanci v predstavniškem domu pa so jo blokirali, da ne bi razjezili svoje volilne baze, ki je v reformi videla le amnestijo za 12 milijonov nezakonitih priseljencev.
Zaščita za »sanjače«
Obamov naslednik Trump je lani septembra ukaz svojega predhodnika odpravil in odločil, da zaščita poteče 5. marca letos. Ob tem je zagotovil, da je to storil le zato, da kongres prisili v ukrepanje glede imigracijske reforme. Celovita reforma je pred pred petimi leti predvidevala povečanje sredstev za varnost na meji in dolgo ter drago pot do legalizacije statusa za nezakonite priseljence, ki niso zagrešili nobenega zločina.
Trumpova reforma pomeni le zaščito za tako imenovane sanjače, to je omenjene mladoletne priseljence, ki so ime dobili po nikoli sprejetem zakonu s kratico Dream (sanje). Z drugimi 11 milijoni nezakonitimi priseljenci se reforma ne ukvarja. Usoda nezakonitih priseljencev je za Trumpa predvsem vzvod, da prisili demokrate v sodelovanje pri treh drugih stebrih reforme.
To je denar za zid na meji z Mehiko, ukinitev loterije za pridobitev dovoljenja za delo in bivanje v ZDA ter ukinitev možnosti, da imetniki dovoljenja za delo in bivanje na zakonit način v ZDA pripeljejo tudi svoje sorodnike.
Ultimat
V kongresu so se medtem nadaljevala pogajanja okrog Dace oziroma usode sanjačev. Čeprav je Trump še v torek pozval demokrate, naj se pogajajo, je njegov podpornik v senatu Tom Cotton izjavil, da gre v bistvu za ultimat. Demokrati morajo sprejeti Trumpov predlog, ali pa zaščite za okoli 1,8 milijona sanjačev ne bo. Potem ne bo niti denarja za zid na meji z Mehiko, razen, če republikanci spremenijo pravila in demokratom onemogočijo obstrukcijo oziroma filibuster.
Kljub Cottonovemu ultimatu je nekaj senatorjev obeh strank pripravljenih na sodelovanje in delajo na predlogu, v katerem je tudi 25 milijard dolarjev za varnost na meji, kamor spada tudi Trumpov zid. »Zid je lahko marsikaj. Lahko so elektronske naprave, naravne ovire in brezpilotna letala,« je dejal demokratski senator iz Floride Bill Nelson.
