Kaj imajo skupnega ustanovitelj Tesla Motors Elon Musk, ustanovitelj Ebaya Pierre Omidyar, soustanovitelj Googla Sergej Brin in soustanovitelj WhatsApp Jan Koum? Ne le da so vsi povezani z novimi tehnologijami, vsi so tudi ameriški priseljenci in vsi so bogatejši kot Donald Trump. Na nesrečo gromoglasnega ameriškega kandidata, ki so ga tako polna usta protipriseljenske retorike, je na najnovejšem Forbsovem seznamu najbogatejših Američanov med 400 uvrščenimi kar 42 priseljencev, ki imajo skupaj bogastvo vredno 248 milijard dolarjev, 57 ameriških bogatašev pa je potomcev priseljencev.
Poleg že omenjenih so med najbolj znanimi še britanski medijski tajkun Rupert Murdoch, madžarski filantrop George Soros in grški delikatesni mogotec John Catsimatidis. Teh 42 priseljencev predstavlja 10,5 odstotka najbogatejših Američanov na seznamu. Z opombo, da gre le za bogataše, ki imajo ameriško državljanstvo. Kajti če bi upoštevali tudi poslovneže, ki poslujejo v ZDA, pa niso državljani, bi bil seznam še mnogo daljši, na njem pa tudi zgodbe o ameriških sanjah, kot je tista turškega poslovneža Hamdija Ulukaya, ki je iz Anatolije v ZDA prišel, da bi študiral angleščino, v nekaj letih pa postal milijarder zaradi jogurta, saj je v domači kuhinji delal turški jogurt, ker se mu je zdel ameriški presladek. Nato je z ameriško subvencijo za mlade podjetnike leta 2005 kupil zaprto tovarno mlečnih izdelkov. Vse drugo je zdaj legenda: Forbes njegovo premoženje trenutno ocenjuje na 1,96 milijarde dolarjev.
Politični in ekonomski migranti, a tudi privilegiranci
Na lestvici je med vsemi priseljenci najvišje uvrščen Sergej Brin, soustanovitelj Googla, katerega premoženje trenutno ocenjujejo na 38,2 milijarde dolarjev. Brin je v ZDA prišel, ko mu je bilo pet let. Njegova mama in oče, sovjetska matematika, sta se za emigracijo odločila, ker kot Juda nista mogla napredovati v sovjetskem akademskem okolju. Brin svoje priseljenske zgodbe ne skriva in o njej odkrito govori, svojim staršem pa je hvaležen, da so se odločili za emigracijo.
Ni treba omenjati, da je večina priseljenskih milijarderjev svoje premoženje ustvarila sama. Med njimi je res nekaj zgodb, ki bi jih lahko opisali kot ameriške zgodbe o uspehu. Recimo Korejec Do Won Chang in njegova žena Jin Sook sta leta 1981 pristala na losangeleškem letališču brez prebite pare v žepu. Preživljala sta se s priložnostnimi deli, pomivala posodo, točila bencin, s sposojenim denarjem odprla prvo trgovino z oblačili, ki je zdaj postala peta največja ameriška trgovska veriga Forever 21, njuno premoženje pa ocenjujejo na tri milijarde dolarjev.
Seveda niso vsi priseljenski bogataši v ZDA prišli zaradi političnega preganjanja v domovini ali kot siromašni ekonomski migranti. Nekaj med njimi jih je prišlo, ker so bili tudi v svoji domovini privilegirani. Med njimi je na prvem mestu gotovo Elon Musk, ki je iz Južne Afrike v ZDA prišel na študij na zasebnih šolah. Njegovo premoženje je ta trenutek ocenjeno na 11,6 milijarde dolarjev. Pierre Omidyar, ustanovitelj Ebaya, čigar premoženje ocenjujejo na 8,1 milijarde dolarjev, je prišel v ZDA, kjer je bil njegov oče Iranec priznani kirurg in so ga najeli v prestižni bolnišnici Johna Hopkinsa v Baltimoru.
Zanimivo je, da po podatkih organizacije Partnerstvo za novo ameriško ekonomijo priseljenci v ZDA odprejo okoli 30 odstotkov vseh novih podjetij na leto. Seveda so to v večini manjša podjetja, a poleg tega so priseljenci ustanovili tudi 44 od 87 največjih ameriških tehnoloških podjetij. Navsezadnje so priseljenci ustanovili tudi tako pomembna ameriška podjetja, kot so Procter & Gamble, Kraft in DuPont.
Na letošnji lestvici ameriških bogatašev že triindvajseto leto zapored vodi Bill Gates z 81 milijardami dolarjev. Na drugo mesto se je prebil Jeff Bezos, lastnik Amazona in Washington Posta, katerega premoženje ocenjujejo na 67 milijard dolarjev. Na tretjem mestu je Warren Buffett, nekdanji lastnik Washington Posta, s 64 milijardami dolarjev. Donald Trump pa je zdrsnil za 35 mest in je trenutno 156. najbogatejši Američan s 3,7 milijarde dolarjev premoženja.
