»Ministra za kulturo pozivamo, naj takoj umakne predlog Nacionalnega programa za kulturo in novelo krovnega zakona v kulturi, v nasprotnem primeru pa pričakujemo njegov odstop,« piše v izjavi, ki jo je do včeraj podpisalo že več kot 50 različnih organizacij s področja kulture, od javnih zavodov in stanovskih društev do strokovnih združenj, nevladnih producentov in sindikatov. »Zahtevamo, da ministrstvo preneha sprejemati škodljive ukrepe mimo javnosti in dialoga s stroko,« je povzel Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč. »Število podpisnikov kaže, da ne gre zgolj za nezadovoljstvo posameznikov, kot poskuša prikazati minister, temveč za verodostojno stališče celotnega sektorja.«
Nevarno rokohitrstvo
Stanje v kulturi je skrb zbujajoče, ugotavljajo podpisniki, »rokohitrski ukrepi«, kot je pospešen poskus spremembe zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pa imajo lahko usodne posledice za celotno kulturno krajino. Ne samo, da se Peršak pred objavo novele krovnega zakona ni posvetoval z Nacionalnim svetom za kulturo ali z dialoškimi skupinami na ministrstvu, temveč so v njej mnoge sporne vsebine, ki temeljijo na neustreznih smernicah še nesprejetega Nacionalnega programa za kulturo (NPK), ki jim je celotna kulturna javnost ostro nasprotovala. Trenutno NPK »v neznani obliki« kroži v koalicijskem usklajevanju, po prepričanju podpisnikov pa poskuša minister z novelo krovnega zakona izsiliti politično zavezo za sprejetje NPK.
Med drugim so kulturniki kritični do tega, da predlog novele zakona vidi javni interes kot nekaj, česar ne določa stroka, temveč občinstvo, kar seveda vodi v komercializacijo; ne ponuja niti ustrezne definicije nevladnih organizacij, ki jih ministrstvo ne razume kot komplementarnih javnemu sektorju, temveč jih kot »prostovoljne« izenačuje z ljubiteljsko umetnostjo; prav tako novela ne upošteva posledic ukrepov, ki jih želi uveljaviti. Od predsednika vlade Mira Cerarja pričakujejo sestanek v roku enega tedna, na katerem naj bi ta pojasnil, kaj namerava vlada do konca mandata narediti za reševanje položaja kulture v Sloveniji.
Se minister umika?
Predsednica društva Asociacija Jadranka Plut, ki se je pred tem udeležila zaprte seje Nacionalnega sveta za kulturo (ta je že pred dobrim tednom predlagal, naj se novela krovnega zakona zaradi prekratkega roka za razpravo umakne iz postopka sprejemanja), pa je poročala, da je minister dopoldne namignil, da bo zaradi »javne gonje« umaknil predlog krovnega zakona; ob tem naj bi tudi obžaloval, »da kulturniki ne razumejo njegovih dobrih rešitev« (to je med zbranimi poželo glasen smeh), in dodal, da je bila njegova napaka ta, »da je verjel v plodnost dialoga« (temu je sledilo nekaj neknjižnih pripomb prisotnih). Kulturniško javnost namreč moti prav odsotnost dialoga, kar je nato poudarila tudi Plutova, saj ministrstvo v preteklih letih ni upoštevalo vrste predlogov in pripomb (na primer, ko je šlo za urejanje položaja samozaposlenih ali pa za razpravo o osnutku NPK, ki ga je večina kulturnega polja označila za neuporabnega), naj so ti prihajali od strokovnih združenj, delovnih skupin na ministrstvu ali koga drugega. »Ministrstvo si predstavlja dialog na način, da sogovornika posluša, nato pa naprej nemoteno deluje v enaki smeri, kot se je namenilo,« je pojasnila. »Mi si želimo razvojno naravnane kulturne politike in konstruktiven, vključujoč dialog.«
Korenčan je pristavil, da minister s pojasnili, da je znižanje sredstev za nevladne organizacije posledica večjih stroškov za plače v javnem sektorju, zlonamerno zavaja, saj so dobili zavodi manj denarja za plače kot lani. »Zato se sprašujem, kam je šlo dodatnih deset milijonov evrov, s katerimi se hvali Peršak.« Po njegovem mnenju gre le za poskus spreti kulturnike med seboj, pri tem pa potihoma prerazporediti denar na še neobstoječo, a sporno agencijo za umetnost. Zbrani so ugotavljali tudi, da zamenjava ministra verjetno ne bo dovolj, temveč bo treba reformirati kar celotno ministrstvo za kulturo.
