Na seji NSK so danes obravnavali položaj kulturnih vsebin na RTV Slovenija. Izhodišče razprave je bila sprememba v večerni programski shemi prvega programa televizije, s katero je po oddaji Odmevi ob 22.30 oddajo o kulturi nadomestila oddaja o športu. Oddaja o kulturi po novem sledi športnim vsebinam.
Število košev, število triol v simfoniji?
Do te spremembe so bili člani nacionalnega sveta za kulturo kritični – predsednica sveta Uršula Cetinski je opozorila, da se je po dostopnih meritvah gledanost oddaje o kulturi, ki je bila premaknjena na kasnejši termin, prepolovila. Tudi član sveta, dirigent Uroš Lajovic, je bil ogorčen. V čustvenem nastopu je dejal, da RTV Slovenija sodeluje v vzgajanju »nacije športnikov«, medtem ko slovenski jezik in kulturo zanemarja. Bizarno se mu zdi, v kakšne podrobnosti se spuščajo prispevki o športu: gledalci in poslušalci izvemo denimo celo za natančno število košev in podaj, ki jih je dosegel posamezen športnik na posamezni tekmi! Umeščenost kulture v program pa »ni pomembna na statistični, temveč na simbolni ravni«, se je zavzel za vrnitev oddaje o kulturi v termin pred športom.
Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, ki je bil s sodelavci vabljen na sejo, je podatek o prepolovitvi gledanosti oddaje zanikal; po meritvah RTVS naj bi bila poslej celo za 9,6 odstotka višja. Ta fenomen je Kadunc razložil s pojasnilom: dokler je kultura neposredno sledila Odmevom, so gledalci ob začetku kulturne oddaje preklopili na druge programe; poslej pa naj bi gledalci ostali na istem programu, nadaljevali z ogledom športa in potem v večjem številu tudi z gledanjem kulture.
Kulturni minister Peršak podpira RTVS
Podpredsednica programskega sveta RTV Slovenija Jelka Stergel se s Kaduncem ni strinjala, saj da RTV Slovenija uporablja drugačno metodo merjenja gledanosti od meritev, na katere se sklicuje NSK. Kadunc s tem očitkom ni polemiziral. Napovedal je, da bo končna ocena programskega premika kulturnih vsebin znana čez nekaj tednov in da bodo tedaj, če se bo izkazalo, da je bil premik škodljiv, shemo lahko spet spremenili.
Poudaril pa je, da položaj kulturnih vsebin na TV Slovenija ni tako slab, kot se zdi. Kulturno-izobraževalne vsebine so na javni televiziji v letu 2016 zapolnile 24,7 odstotka programa, kar je po Kadunčevih podatkih približno toliko kot informativne in športne vsebine skupaj (informativne 13,3 odstotka, športne 12,6 odstotka programa). Je pa priznal, da je RTVS, kot tudi mnoge druge javne radiotelevizije po svetu, v identitetni in finančni krizi. V prihodnjih petih do desetih letih naj bi se način spremljanja televizije spremenil: gledalci ne bodo več linearno spremljali programa, ampak bodo gledali posamezne oddaje po lastnem izboru – prek televizijskih storitev »na zahtevo« oziroma »s preskokom«. V družbi se razraščajo tudi načelna vprašanja – ki so po mnenju Kadunca v izhodišču napačna –, ali javne medijske servise sploh potrebujemo. Del politike poziva k bojkotu plačevanja RTV prispevka, RTV Slovenija pa zmanjkuje finančnih rezerv, iz katerih je v preteklih letih krpala luknje v poslovanju.
Minister napovedal, kar je zamudil
Minister za kulturo Anton Peršak je poudaril, da politika, ki ji pripada, javne radiotelevizije ne želi pokopati, temveč njeno poslanstvo podpira. Napovedal je tudi, da se bo zakon o RTV Slovenija, ki ga je po mnenju strokovnjakov že povozil čas, ustrezno prilagodil potrebam javnega medijskega servisa. Pred volitvami sicer tega procesa ni mogoče pričakovati. Peršak in sodelavci z MK so sejo predčasno zapustili.
Predsednica sveta Uršula Cetinski je debato zaključila z napovedjo prihodnje seje sveta, ki bo posebej posvečena prav RTV Slovenija.
