Na naši gimnaziji smo opravili anketo, v kateri je sodelovalo 46 dijakinj in 37 dijakov, skupaj 83 predstavnikov populacije, za katero mnogi menijo, da prav nanjo resničnostni šovi najbolj ciljajo.
O gledanosti in zbadanju
Rezultati naše ankete so mit o generaciji, ki naj bi bila najbolj privržena resničnostnim šovom, hitro ovrgli: kar 67,5 odstotka vprašanih dijakov resničnostnih šovov ne gleda, čeprav so prav vsi glede na odgovore to že kdaj poskušali. Ženske pri tem odstopajo za približno pet odstotkov navzdol glede na povprečje, moški pa za prav toliko navzgor. Pri ženskah je glede na odgovore najbolj gledan šov Masterchef, pri moških pa Znan obraz ima svoj glas.
V anketi je bila pozornost namenjena tudi osvetlitvi določenih oblik medvrstniškega zbadanja kot posledica gledanja šovov. Ugotovili smo, da je med moškimi več tistih, ki se zaradi tega norčujejo. Po drugi strani pa se je pri dijakinjah pokazal zanimiv trend: tiste, ki redno spremljajo resničnostne šove, se bistveno pogosteje norčujejo iz vrstnikov, ki gledajo tiste šove, ki njim osebno niso všeč.
Moteči dejavniki za gledalce
Večino anketiranih pri tovrstnih televizijskih vsebinah motijo predvsem pretirano samovšečni posamezniki, poudarjeno dramatiziranje in količina oglasnih blokov. Po mnenju avtorjev raziskave bi morali takšni rezultati televizijske hiše skrbeti, saj veliko ljudi zaradi oddaj, do katerih imajo slab odnos, televizije ne gleda in »beži« k drugim načinom pridobivanja informacij. O zrežiranosti dovolj pove tudi rezultat, da le en dijak (kar v raziskavi pomeni 1,2 odstotka) verjame v to, da noben šov ni zrežiran za boljšo gledljivost in gledanost, 37,3 odstotka vprašanih pa meni, da so boljši gledanosti prirejeni prav vsi resničnostni šovi. S tem organizatorji šovov poskrbijo za paradoks, saj postanejo nezvesti lastnemu imenu, s katerim se zaobljubljajo resničnosti.
Trend v televizijski produkciji zadnjega časa je zagotovo: ponavljaj formulo, dokler deluje. Zato so na sporedih novi deli ali celo ponovitve starih resničnostnih šovov. Dijake smo zato spraševali, po koliko sezonah je določena oddaja izpeta oziroma »zlajnana«. Dijaki so svoje mnenje o posameznem šovu izrazili zelo jasno. Predvsem so sramotni poraz doživeli šovi, podobni Big brotherju – v popolnem nasprotju z nakupovalnimi šovi, ki so na lestvici zanimivosti kljub dolgotrajnemu predvajanju postali nepričakovan zmagovalec.
Naša raziskava gledalstva je kljub omejenemu obsegu pokazala nekaj zanimivih dejstev in razbila nekaj klišejev. Vendar ne smemo pozabiti, da smo še vedno mi tisti, ki odločamo, kaj bomo gledali, in da ima naš skupni družbeni okus neposreden vpliv na množične medije. Zato moramo vsi skupaj premišljeno skrbeti zanj.
