Ko bodo ta teden stavkali sindikati javnega sektorja, bodo med njimi tudi kulturniki, ki so v senci boja močnih – zdravnikov, policistov, šolnikov – izviseli že davno pred slovito Virantovo plačno reformo, ki naj bi bila mati vseh nesorazmerij. Nihče pravzaprav točno ne ve, kdaj in zakaj je nekdo odločil, da ljudje v javnem kulturnem sektorju na enakovrednih javnosektorskih delovnih mestih ne zaslužijo enakega plačila kot v drugih nekulturnih ustanovah. Nihče tudi točno ne ve, zakaj so to podcenjevanje (povprečno za okoli 20 odstotkov nižje plače) kulturniki trpno prenašali. Anomalija se zdi že tako »naravna«, kot se zdi vladam naravno, da je kultura odvečno razkošje.
Kulturno področje je po osamosvojitvi imelo nenavaden razvoj, za katerega je značilna ne le ohranitev, ampak celo krepitev javnosektorske kulturne mreže, hk...
