Izjava Mnuchina zanimivo prihaja zgolj dan po tem, ko so evropski voditelji glasno opozorili na vnovično pojavljanje nacionalizma in protekcionizma v svetovni ekonomiji, seveda brez direktne omembe ZDA. Komentar Mnuchina seveda ni bil edini »prijem« ameriške vlade, saj se je ta že v začetku tedna odločila za uvedbo tarif na nekatere kitajske produkte. Med njimi z najvišjimi tarifami izstopajo solarni paneli in pralni stroji. Pri prvih bodo tarife v veljavi nadaljnja 4 leta. V prvem letu bodo dosegle 40 odstotkov, v nadaljnjih letih pa se bo nivo tarif spustil na 15 odstotkov. Poleg solarnih panelov in pralnih strojev v ZDA razmišljajo tudi o uvedbi tarif na vrsto drugih pomembnih kitajskih izvoznih dobrin, kot so jeklo, aluminij in intelektualna lastnina. Vse skupaj Trumpov tabor zagovarja kot branjenje ameriških gospodarskih interesov, na čelu pa seveda domače službe. Več kot očitno je tudi, da so se vodilni možje v ZDA nekoliko ustrašili zadnjih kitajskih gospodarskih načrtov.
Nova kitajska sedemletna gospodarska strategija, poimenovana »2025«, namreč izkazuje ogromne kitajske apetite po širitvi predvsem tržnih deležev v industrijah, kjer je do zdaj dominirala praktično zgolj Amerika. Tako želijo Kitajci v naslednjih sedmih letih prek ogromnih finančnih stimulacij okrepiti predvsem segment visoke tehnologije, cilj pa je svetovna prevlada Kitajske v tehnološkem sektorju. V zadnjem govoru za javnost je Kitajsko močno okrcal ameriški sekretar za trgovino Wilbur L. Ross, ki je poudaril, da Kitajska svoje apetite po rasti tehnološkega sektorja zadnje desetletje izvaja predvsem prek ignoriranja intelektualne lastnine, vohunjenja in podobnih nedovoljenih praks. Te v zadnjih letih postajajo vse bolj prefinjene in se počasi odmikajo od preproste strategije »prevelike« produkcije in zasičenja trgov s poceni izdelki, kot to Kitajska počne v drugih, proizvodno usmerjenih segmentih in s tem duši svetovno konkurenco.
Prvi komentarji so vmes prišli tudi s kitajske smeri, kjer poskušajo nekoliko umiriti retoriko. Predvsem pa so opozorili, da je Kitajska v preteklih nekaj mesecih že storila prve korake v odpiranju domačega finančnega trga za tuje investitorje. Glavne reforme so se zgodile v finančnem sektorju, kjer je Kitajska najmočneje branila 100-odstotno domače lastništvo. Po novih pravilih bodo v prihodnjih letih tuji investitorji vse lažje in predvsem z opaznejšimi lastniškimi deleži vstopali v večja kitajska finančna podjetja, kar je ne nazadnje velik cilj ameriških kapitalskih apetitov.
