Glede na to, da smo zdaj v EU že nekaj časa v okolju negativnih obrestnih mer, pa so te bojazni še toliko večje. Upravičeno? Če pogledamo povprečni letni donos ameriškega obvezniškega agregatnega indeksa v dolarjih, ki ga sestavljajo srednjeročne ameriške državne in podjetniške obveznice, je bil ta donos v času dvigovanja obrestnih mer kljub temu pozitiven in presegal dva odstotka na leto. Pri tem pa je bilo od 70. let prejšnjega stoletja takšnih obdobij že sedem.

Pozitiven donos je bil predvsem zaradi pozitivne rasti dolgoročnih obveznic, ki so v teh obdobjih prinesle ključni prispevek k donosu, saj so kratkoročne obveznice zaradi dvigovanja enoletne obrestne mere postopoma padale. Poleg tega v obdobjih dvigovanja kratkoročne obrestne mere običajno pride tudi do ravnanja krivulje donosnosti, saj se kratkoročni donosi začnejo približevati dolgoročnim.

Na trgih trenutno sicer vlada previdno ozračje glede obveznic, saj se nafta počasi in vztrajno dviguje, po drugi strani pa še vedno spremljamo spodbudne podatke iz svetovnih gospodarstev. To vlagatelje spodbuja k razmišljanju, da bodo centralne banke prestavile v višjo prestavo pri umiku ohlapne politike, kot je bilo napovedano.

V takšnem okolju se pričakovanja o nadaljevanju dvigov obrestne mere v ZDA zdijo povsem upravičena. Vsekakor pa bo to postal izziv ameriške centralne banke, ko se bodo kratkoročne in dolgoročne obrestne mere še dodatno zbližale proti razliki 0. To se je nazadnje zgodilo leta 2005 in morda se bo ponovilo še letos.

Tudi v Evropi se je v tistem letu razkorak med obrestnimi merami zniževal, vendar je razkorak vseeno ostal višji kot v ZDA. Evropski gospodarski cikel je bil namreč takrat mlajši v primerjavi z ameriškim. Podobno bi lahko trdili tudi danes, vendar je tokrat politika ECB zaradi večje zapuščine negativnih posledic krize bistveno ohlapnejša kot pred 17 leti. Pri tem pa v evropskih državah, ki so bile v času dolžniške krize med najbolj tepenimi, danes vidimo nadpovprečne rasti.

Torej če se vrnemo h krivuljam donosnosti in predpostavljamo, da si bosta z določenim premikom ameriška in evropska krivulja naklona še naprej sledili, je bolj položno krivuljo donosnosti verjetno pričakovati tudi na stari celini. Ključno vprašanje pa je, ali se bo to zgodilo, ker se bodo kratkoročne obrestne mere zvišale, ali ker se bodo prej dolgoročne obrestne mere znižale.