Evropejci so v lanskem letu v glavnem zavrnili politični populizem in idejo fragmentacije unije. S tem pa dali zaupnico evru. Znižanje sistematične negotovosti je vodilo v učinkovitejše prelivanje izjemno spodbudne monetarne politike evropske centralne banke in okrepilo gospodarske obete, ki so se začeli prelivati v višjo gospodarsko rast ter zniževanje brezposelnosti. Boljše gospodarstvo pa olajša sanacijo težav iz recesijskih časov, če izpostavimo banke.
V tem duhu so se zvezde postavile v dobro finančnih trgov, tudi obveznic. Opora ECB je preprečila prehitro dvigovanje dolgoročnih obrestnih mer. Gospodarsko okrevanje in zagotovilo, da bo evro še z nami, pa je zniževalo kreditne pribitke bolj problematičnih držav. Na tem mestu je treba še posebej izpostaviti Portugalsko, ki je v letu 2017 ponovno pridobila prvovrstno bonitetno oceno uglednih bonitetnih hiš. Prav tako tudi Slovenijo, ki je dokončno izstopila iz vlaka sredozemskih držav in vstopila v prvo ligo. Še najbolje to prikazuje uspešno izvedena izdaja referenčne 10-letne obveznice v začetku januarja. Višina povpraševanja in zahtevana donosnost malo nad enim odstotkom je nekakšna nagrada za vse izpeljane varčevalne ukrepe in določeno konsolidacijo javnih financ. A državno zadolževanje je dinamični proces, kar pomeni, da se na preteklih lovorikah ne da spati.
Če želi država še naprej ohranjati status prvovrstnega izdajatelja, mora predvsem začeti zniževati kazalnik dolga v BDP tako z določeno odprodajo premoženja, kot tudi s čim bolj uravnoteženimi javnimi financami. V tem letu bo namreč ECB soočena s pritiski dvigovanja bazične obrestne mere, kar bi pomenilo dražje zadolževanje za vse v Evropi. Hkrati so pred nami še italijanske volitve, kjer ni povsem nemogoč tudi antievropski razplet. Ta bi spet obudil določene strahove iz preteklosti.
Vidna tveganja v tem letu niso tako velika kot v preteklem, a rado se zgodi, da je treba biti v tem času še posebej previden. V ta namen je smiselno aktivirati in za svoje prihranke iskati dobre finančne nasvete.