Zasebna potrošnja seveda ima znane učinke na ekonomijo, vendar pa se mora od nekod pojaviti. Povečano povpraševanje po delovni sili in realna rast plač sta mnogokrat rezultat poslovnega cikla, njuna jakost pa je v določeni ekonomiji mnogokrat odvisna od višine predhodnih smotrnih investicij. Dvig investicij dolgoročno podpre gospodarsko rast in ekonomsko okrevanje, saj dvigne produktivnost in s tem tudi aktivnost/dodano vrednost gospodarstva. Tako ne preseneča, da je po podatkih Eurostata Nemčija že leta 2011 presegla predkrizno raven investicij. V podkategoriji investicij, imenovani Stroji, oprema in vojaški sistemi, ki ima sicer največjo korelacijo z BDP v primerjavi z drugimi tipi investicij in je med vsemi tudi najboljši napovednik gospodarske rasti, je Nemčija lani presegla predkrizno raven! Ta je, najvišja doslej, v letu 2017 znašala 213,4 milijarde evrov in pomeni 3,69-odstotno rast v primerjavi z letom poprej, predkrizno raven pa je presegla za 1,48 odstotka. Tako je imela Nemčija od krize 6,13-odstotno povprečno letno rast v tej za gospodarsko rast najpomembnejši in po rasti sicer zelo volatilni investicijski kategoriji. Za primerjavo, Slovenija je v omenjeni kategoriji dosegla 1,34-odstotno povprečno letno rast in je tako 36,05 odstotka pod predkrizno ravnijo investicij v tej zelo pomembni kategoriji.
Ob zgoraj omenjenih dejavnikih in ob drugih zelo ugodnih makroekonomskih dejavnikih tako ne preseneča, da več kot 62 odstotkov analitikov, vključenih v raziskavo, meni, da bosta nemški indeks DAX in panevropski borzni indeks Stoxx 50 v prihodnjih šestih mesecih pridobila vrednost, medtem ko jih za ameriški indeks Dow Jones tako meni »le« dobrih 53 odstotkov. Med sektorji pa naj bi najbolje kazalo sektorjema mehanskega inženiringa in potrošniških dobrin, sodeč po raziskavi.
