Resda je Oblika vode lani septembra na 74. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah pobrala zlatega leva za najboljši film, a da si bo najnovejša fantazijska romantična drama Guillerma Del Tora prislužila 13 nominacij za oskarje, je bilo težko pričakovati. Govorimo namreč o rekordnih številkah. Toliko so jih na primer prejeli muzikal Chicago (2002), fantazijka Gospodar prstanov: Bratovščina prstana (2001) pa recimo večni Forrest Gump (1994). S 14 nominacijami so v tem pogledu zgodovinsko najbolj uspešni Titanik (1997), Vse o Evi (1950) in Dežela la la (2017).
Pripoved o nemi čistilki (Sally Hawkins, nominacija za igralko v glavni vlogi), ki v vladnem laboratoriju odkrije človeku podobno dvoživko, v katero se sčasoma zaljubi, je postavljena v čas hladne vojne in odkljuka vse tipične prijeme Del Tora. Mehičan je znan po mešanju pravljičnega z resničnim in mehki socialni kritiki. S tega vidika je Oblika vode še kako aktualna, a ne preseže režiserjevih najboljših del, zaradi česar bo končni oskarjevski izkupiček najverjetneje bistveno manjši in omejen na tehnične kategorije.
Pri ugibanjih o osrednjih, najprestižnejših nagradah se je precej bolje zanesti na dobitnike zlatih globusov. Letos jih je največ (štiri) prejel film Trije plakati pred mestom, sicer premetena tragikomična drama, ki spremlja mamo umorjene hčerke Mildred Hayes, ki se ne sprijazni s tem, da policija več mesecev po usodnem večeru še nima sledi. V glavni vlogi blesti povratnica Francis McDormand, s peto nominacijo pa lovi svojega drugega oskarja, zatem ko ga je leta 1997 dobila za glavno vlogo v klasiki bratov Coen Fargo. Poleg nje sta si s stransko vlogo v filmu Martina McDonagha nominacijo prislužila še Woody Harrelson in Sam Rockwell. Letošnji osrednji favorit za glavno nagrado je sicer nominiran tudi v kategoriji za izvirni scenarij, najboljšo glasbo in filmsko montažo. Skupno jih ima torej sedem.
Eno nominacijo več ima Nolanova vojna epopeja Dunkirk. Film o znameniti evakuaciji zavezniških vojakov je začinjen z nelinearno montažo (Lee Smith), minimalistično glasbeno kuliso Hansa Zimmerja in čudovito fotografijo Švicarja Hoyteja van Hoyteme, za kar je upravičeno prejel nominacije. V zadnji kategoriji pa Dunkirk vseeno ni brez konkurence, saj je nekaj mesecev pozneje v kinematografe prišel še Villeneuvov Iztrebljevalec 2049. Če je film kot celota nekoliko razdelil privržence kultnega prvenca, so si kritiki enotni vsaj glede vrhunskih vizualij prekaljenega cineasta Rogerja Deakinsa.
Je pa zato osvežujoče (rahlo) neenotna zasedba nominiranih za najboljšo režijo. Da 90. podelitev oskarjev ne bo vnovič minila zgolj v znamenju moških režiserjev, je zaslužna režiserka Greta Gerwig, ki se je podpisala pod socialno dramo Lady Bird (pet nominacij, vključno z nominacijo za najboljši film) in je peta ženska, ki je nominirana za nagrado v tej kategoriji. Na podelitvi 4. marca v Los Angelesu bi lahko postala šele druga ženska z oskarjem za režijo. Edinega ima Kathryn Bigelow (Bombna misija, 2008).
Akademija je prav tako presenetila s štirimi nominacijami za režiserski prvenec komika Jordana Peela (Zbeži), ki je rasizem zapakiral v grozljivko. Ima žanrski izdelek na najprestižnejšem odru v svetu filma sploh kaj možnosti? Verjetno ne. A je treba ob tem priznati, da so nominacije v zadnjih letih nekajkrat pozitivno presenetile. Pa čeprav je recimo letos povsem spregledana briljantna kritika (ameriškega) kapitalizma Projekt Florida. Edino nominacijo ji je za stransko vlogo priboril prekaljeni Willem Dafoe.
