Ker sodobna tehnologija ne ponuja skoraj nobenega vpogleda v njegovo biografijo, je edini način, kako priti do informacij o Michaelu Wiedererju, tradicionalno ustno izročilo tistih, ki ga vsaj približno poznajo in so ali še vedno delajo z njim. Zdaj 62-letni Avstrijec je bil dober rokometaš, po igralski karieri se je najprej podal med sodnike, nato med delegate, zatem pa se je odločil za funkcionarsko kariero. Začel jo je kot generalni sekretar avstrijske rokometne zveze, ta funkcija pa je bila odskočna deska za precej pomembnejše stopnice. Zanjo sta bila najzaslužnejša Gunnar Prokop, nekdanji alfa in omega avstrijskega rokometa, in Erwin Lanz, ki je bil v podobni vlogi na evropski in svetovni ravni. Dvojec ga je postavil za prvega generalnega sekretarja zveze, ki je bila ustanovljena 17. novembra 1991 v Berlinu v Nemčiji, na prvem kongresu junija naslednje leto pa je bila sprejeta odločitev, da bo njen sedež na Dunaju. Wiederer je kot generalni sekretar zvesto služil tudi vsem trem predsednikom in svojim predhodnikom: Švedu Staffanu Holmqvistu (od novembra 1991 do decembra 2004), Norvežanu Toru Lianu (december 2004–junij 2012) in Francozu Jeanu Brihaultu (junij 2012–november 2016).
Zrušil je Jankovićevo kandidaturo
Ko je Zoran Janković, takratni predsednik Rokometne zveze Slovenije (RZS), leta 2004 napovedal kandidaturo za predsednika EHF in revolucionarne spremembe, se je za svoj stolček ustrašil tudi Wiederer, ki mu napovedane kadrovske rošade niso niti najmanj dišale. Ker se je zavedal, da bi Jankovićev prihod verjetno pomenil tudi njegovo slovo, se je menda odločil za lobiranje v zakulisju proti Slovencu in naj bi bil eden njegovih največjih nasprotnikov v predsedniški kampanji. Očitno je bil pri tem uspešen, kajti Janković je na volilnem kongresu EHF na Cipru pogorel. Čeprav naj bi imel pred volitvami zagotovljenih dovolj glasov za izvolitev (potreboval jih je 23 od skupno 45), je izpadel že v prvem krogu z le šestimi glasovi, v drugem pa je Tor Lian premagal Luksemburžana Jeana Kaiserja s 23:22 in po dobrih 13 letih vladavine Šveda Holmqvista postal drugi predsednik v zgodovini EHF.
Wiederer je v vlogi generalnega sekretarja, ki jo je v »enem kosu« opravljal natanko 25 (!) let, čakal na svojo priložnost za naskok na predsedniški stolček. Potem ko je izvršni odbor EHF sprejel spremembo statuta, na osnovi katere je uvedel starostno omejitev 68 let za predsedniško funkcijo, je zaslutil veliko priložnost. Ker bi bil tretji predsednik, Francoz Brihault, ob koncu svojega prvega štiriletnega mandata star 68 let in nekaj mesecev, ne bi mogel kandidirati še za enega. In Wiederer je na kongresu EHF, na katerem ni imel nobenega protikandidata, potekal pa je v njegovem domačem mestu St. Wolfgang, prav na 25-letnico ustanovitve EHF (17. november 2016) postal četrti predsednik. »Hvala vsem za soglasno podporo. Čast in privilegij je naslediti tri uspešne predsednike, ki so dali velik in globok pečat evropskemu in svetovnemu rokometu. Upam, da bom njihov dostojen naslednik,« je v svojem nagovoru ob inavguraciji dejal Wiederer, ki je dobil štiriletni mandat. Po sedanjem statutu EHF verjetno ne tudi zadnjega, kajti ob izteku leta 2020 bo star le malenkost manj kot 64 let (rojen je torej leta 1956) in bo lahko neovirano kandidiral vsaj še za enega.
»Gre za funkcionarja, ki se rad pojavlja v javnosti, a njegova govorica je bolj ali manj diplomatska. V besedah spominja na politika, ki veliko govori, a pove bolj malo, nasploh pa je zelo komunikativen,« ga ocenjuje eden izmed slovenskih rokometnih funkcionarjev, ki v zadnjih letih precej sodeluje z Wiedererjem. Mnogi menijo, da je Avstrijec kljub visokemu položaju le marioneta, lutka v rokah drugih, a resnica je menda drugačna. »Glede na njegovo zunanjo podobo in besede ima večina takšno mnenje o njem, a je napačno. Je spreten politik in diplomat, a pri svojem poslu je uspešen, prodoren, inovativen, nepopustljiv, neugoden, on odloča in ne le kima drugim,« sogovornik opisuje človeka, ki naj bi kljub domnevnemu lobiranju proti Jankoviću naredil veliko za slovenski rokomet.
Dopustuje na Hrvaškem, sodnike vodi Makedonec…
Wiederer, ki je v prostem času velik ljubitelj golfa, dopuste pa najraje preživlja na hrvaški obali, je vedno znal poskrbeti za ljudi, ki so delali z njim in ki so mu stali ob strani. Ko je postal predsednik EHF, je položaj generalnega sekretarja dobil njegov avstrijski rojak Martin Hausleitner, ki je bil – tako kot Wiederer – pred tem generalni sekretar avstrijske zveze. V primerjavi s predhodniki (Holmqvist, Lian, Brihault) je Wiedererjev predsedniški položaj povsem drugačen: Šved, Norvežan in Francoz so volontersko opravljali to funkcijo, on pa jo profesionalno, saj je v rednem delovnem razmerju, v EHF pa v marketingu dela tudi njegova hči. Med kopico njegovih sodelavcev na različnih področjih iz številnih držav je v mogočni zgradbi na Dunaju, kjer ima EHF svoj sedež, tudi Slovenka: Alenka Cuderman, nekdanja rokometašica, reprezentantka in olimpijska zmagovalka z Jugoslavijo v Los Angelesu leta 1984, dela v oddelku za strateško poslovanje.
»Leta 1991 smo začeli z ničle, zdaj pa poglejte, kako visoko je evropski rokomet na prav vseh področjih. In njegova prihodnost bo še lepša in svetlejša,« meni Wiederer, ki med letošnjim EP navdušeno govori o številkah: da tekmovanje na Hrvaškem spremljajo v 175 državah sveta, da bo porušilo vse dosedanje rekorde gledanosti, da bo naslednje EP 2020 zaradi širitve kakovosti rokometa s sedanjih 16 reprezentanc razširjeno na 24… To in še marsikaj pozitivnega drži, a manj zgovoren je, ko beseda nanese na sramotno nizke nagrade v ligi prvakov (zmagovalec sklepnega turnirja najboljše četverice v Kölnu za naslov prvaka Evrope dobi le 150.000 evrov), na zmanjšanje števila klubov v najelitnejšem klubskem tekmovanju, v katerem bo prostor zgolj za elito in bogate, zato mnogi razmišljajo o ustanovitvi evropskih tekmovanj zunaj okrilja EHF…
Še najbolj pa v oči bode največja rakova rana rokometa – sodniki, katerih šef na Dunaju je Makedonec Dragan Načevski. Za vse velike sodniške sramote, ki se že dolgo dogajajo na klubski in reprezentančni ravni, naj bi bil (so)odgovoren predvsem nekdanji sodnik Načevski, ki je domnevno ušel Wiedererju z vajeti in dela po svoje. A bolj verjetno je, da Makedonec dela tudi z njegovim blagoslovom, sicer bi Wiederer po škandalih na Hrvaškem vsaj dvignil svoj glas in ga ustavil.
