Ne vemo, gledamo pa tekme in ugibamo, kdaj je napad časovno predolg, kdaj je storjen prekršek v napadu, kdaj bo kdo izključen in tako naprej. Ni pa rokomet edini šport, kjer gledalec le debelo bulji v ekran. Tudi pri vaterpolu na primer mora sodnik »videti« pod vodo. In pri smučarskih skokih je z »vetrno izravnavo« in drugimi podobnimi novostmi včasih nepomembno, kdo skoči najdlje in najlepše.
Sicer pa: ali ni šport odslikava našega dejanskega življenja? Rokomet to potrjuje: kdor nam (pre)sodi, je vedno (lahko) kriv…
