Evropejci na leto odvržejo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Manj kot 30 odstotkov se jih reciklira, od tega velik delež v tretjih državah, kjer veljajo drugačni okoljski standardi.
Večina, torej okoli 70 odstotkov, plastike v Evropi se torej znajde na odlagališčih in na Kitajskem, tudi zaradi težavnosti in velikih stroškov za recikliranje. Ker je slednja z letom 2018 drastično omejila uvoz plastike in kartona, mora Evropa dodobra premisliti nadaljnjo strategijo.
Temeljni cilj nove strategije je zato zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali za ponovno uporabo, in to na stroškovno učinkovit način. V komisiji zatrjujejo, da ti cilji ne bodo škodili gospodarstvu, temveč da je to priložnost za velik plastični sektor v EU, ki zaposluje 1,5 milijona ljudi in je imel leta 2015 340 milijard evrov prometa.
Uresničevanje teh ciljev bo komisija podprla z dodatnimi sto milijoni evrov v okviru programa Obzorje za financiranje ukrepanja v skladu s cilji strategije. Doslej je v okviru tega programa za podobne cilje že namenila 250 milijonov evrov.
Drugi cilj je omejiti plastiko za enkratno uporabo. Najpogostejši primeri plastike za enkratno uporabo so cigaretni ogorki, plastenke, paličice za čiščenje ušes, vrečke, slamice, baloni ter plastični kozarci in jedilni pribor.
