Na ministrstvu za infrastrukturo so podprli dolgoletna prizadevanja koprskega župana Borisa Popoviča in se zavzeli za to, da bi se koncesijska dajatev, ki jo Kopru in Ankaranu plačuje Luka Koper, pravičneje delila. Trenutno občina Koper prejme 55 odstotkov, Ankaran pa 45 odstotkov od približno 3,2 milijona evrov koncesnine. Takšna delitev je nesorazmerna glede na število občanov. Tako je ministrstvo že leta 2016 začelo iskati konsenz o drugačni delitvi. Čeprav ga še niso našli, pa so tik pred tem, je zatrdil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Na ministrstvu so zdaj predlagali, da bi koncesijsko dajatev delili po tretjinah glede na površino pristanišča na ozemlju občine, velikost občine in število občanov. Po tem ključu bi 18 odstotkov koncesijske dajatve prejel Ankaran (576.000 evrov), 82 odstotkov (2,6 milijona evrov) pa Koper.
Za Popoviča sprejemljivo, za Strmčnika ne
A danes se jim glede tega ni uspelo zediniti, saj se župan Ankarana Gregor Strmčnik z delitvijo ni strinjal. »Predlog je za občino Ankaran nesprejemljiv, neprimeren,« je rekel in dodal, da manjka četrti kriterij: kolikšno površino občina namenja za pristaniške dejavnosti. Ankaran po njegovih besedah tretjino svoje površine namenja Luki Koper. Koncesija pa je v svojem bistvu odškodnina lokalni skupnosti, ker na svojem območju ne more opravljati drugih dejavnosti. »Predlagamo, da se več denarja za Koper najde pri povišanju celotne koncesijske dajatve, torej na državni ravni,« je dodal. Poudaril je, da bo interese občine branil z vsemi pravnimi sredstvi.
Boris Popovič zatrjuje, da ne bo vztrajal, da se koncesija deli glede na število prebivalcev, ampak je pripravljen na kompromis. »Ta različica je bolj poštena, je sprejemljiva,« je komentiral predlagani ključ delitve. Popovič je sicer pred tremi leti neuspešno poskušal doseči spremembo delitve koncesnine tudi z ustavnim sporom (ker odločitev ustavnega sodišča zanj ni bila ugodna, je koprski občinski svet prižgal rdečo luč za podaljšanje prvega pomola v Luki Koper in državi predlagal, naj zgradi tretji pomol na območju Ankarana). Naključje ali ne, dolgoletno odprto vprašanje bodo uredili ravno v mesecih pred državnozborskimi volitvami in potem, ko je Popovič podprl vlado pri referendumu o drugem tiru.
Vezane trgovine menda ni
»Lani je bila ustvarjena zakonska podlaga, in to je proces, ki je prišel v sklepno fazo ravno v obdobju, ko se bližajo volitve. A to nima nobene veze z volitvami,« je zatrdil minister Gašperšič, »nobene vezane trgovine ni«. »Gospod Popovič se za vsako stvar pogovarja posebej. Da bi kupili gospoda Popoviča in Koper, to še nikomur ni uspelo in tudi ne bo,« je tudi koprski župan zanikal očitke o medsebojnih uslugah.
Vsi trije se bodo naslednjič sestali čez teden dni, če soglasja med občinama ne bo, bo delitev določilo ministrstvo po zgoraj opisanem ključu, je sklenil Gašperšič. Minister si konsenza županov želi predvsem zato, da ne ena ne druga stran ne bi več nasprotovali naložbam Luke Koper, ki so predvidene v državnem prostorskem načrtu (podaljšanje prvega pomola, gradnja tretjega pomola...). Uredba naj bi bila sprejeta do konca meseca, saj je nova delitev predvidena že v poleti sprejetem pomorskem zakoniku.
