»Na začetku koledovanja župnik blagoslovi koledniško skupino, po navadi so to otroci, ki se nato odpravijo koledovat po domovih župljanov. Gre za prostovoljno in dobrodelno delo. V skupini je najmanj pet otrok, ki predstavljajo tri kralje, zvezdo in angela. Ljudje kolednike povabijo v hišo, prisluhnejo koledniški pesmi in dajo prostovoljni prispevek. Zbrane darove koledniki prinesejo v župnišče, ki jih posreduje misijonskemu središču. Misijonsko središče posreduje darove za izbrane humanitarne, razvojne in pastoralne projekte v revne dežele. Prejemniki, slovenski misijonarji, pa so odgovorni za racionalno uporabo donacij,« so na kratko predstavili koledovanje v Misijonskem središču Slovenije, ki ima sedež v Ljubljani.
Na sprejemu pri Vladi Republike Slovenije
Koledovanje je letos potekalo v okoli 350 slovenskih župnijah, udeležilo pa se ga je skupno več kot 6200 kolednikov. Največ kolednikov se zbere na Gorenjskem, sledita Prekmurje in Koroška. Nekoliko manj jih je na Primorskem in Dolenjskem.
»Vse slovenske župnije in tamkajšnje otroke, ki so se pripravljali na koledovanje, moramo pohvaliti, vsak je prispeval svojo kapljico v morje potreb obubožanih ljudi, med katerimi delajo misijonarji. Letos so se, med drugimi, morda še posebej potrudili v župniji Kranj Šmartin. Poleg tega, da so koledovali v domačem kraju, so obiskali predsednika republike, predsednika vlade, državni zbor, nunciaturo, nadškofijo, uredništvo Družine, Slovensko karitas in Škofijsko karitas Ljubljana. Koledovanje so popestrili z ubranim večglasnim petjem ob glasbeni spremljavi,« so bili zadovoljni v Misijonskem središču.
V petek, 5. decembra, je koledniško skupino Kranj Šmartin skupaj z ravnateljem Misijonskega središča Matjažem Križnarjem sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor in kasneje še predsednik vlade Miro Cerar z nekaterimi sodelavci. Oba predsednika sta prisluhnila kolednikom, osebno pozdravila nastopajoče, se jim zahvalila za lepo petje in povedala, da zelo podpirata kandidaturo misijonarja Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir. Miro Cerar je dejal tudi, da so za današnji svet človekoljubne pobude, ki širijo pozitivna sporočila miru, sodelovanja in solidarnosti, zelo dobrodošle.
Mir, veselje, dobra volja in blagoslov hiši
Koledovanje je razširjeno po vsej srednji Evropi, zlasti po Avstriji, Nemčiji, Slovaški, Poljski, na Madžarskem, Hrvaškem, v Romuniji in Južnem Tirolskem. Pred drugo svetovno vojno je bilo razširjeno po večjem delu Slovenije, po vojni pa prepovedano. Običaj je ponovno oživel v devetdesetih letih.
»Koledovanje je še vedno povezano s krščanskim praznovanjem božiča, saj koledniške pesmi govorijo o rojstvu Jezusa Kristusa in svetopisemski priliki o treh kraljih z Vzhoda, ki so Jezusa obiskali v Betlehemu in novico o njem ponesli po svojem kraljestvu, kar simbolično pomeni, po vsem svetu. Zato koledniki po domovih prinašajo besedo miru, veselja, dobro voljo in blagoslov hiši za novo leto.
Koledniki so v preteklosti imeli poseben pomen v kmečkem okolju, saj so k hišam prinašali blagoslov za dobro letino, zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili povsod dobrodošli in vredni obdarovanja. Danes pa koledovanje ni več namenjeno temu, da bi koledniki zbrali nekaj hrane in denarne pomoči za svoje revne družine. Pridobilo je človekoljubno noto in ljudi spodbuja k solidarnosti z revnimi v tretjem svetu. Eden od namenov je tudi ozaveščanje o nepravični razdelitvi dobrin in trpljenju velikega dela človeštva, ki potrebuje našo pomoč in sočutje. Vse zbrane prostovoljne prispevke župnije prek pisarne Misijonskega središča pošljejo našim misijonarjem, ki poskušajo ljudem vrniti osnovno človeško dostojanstvo. Donacije so v večini namenjene za projekte, povezane z otroki, ki so najbolj odrinjen in pozabljen del človeštva, zlasti v nerazvitih deželah sveta. Obenem prek tiskanih gradiv otroci in mladi spoznavajo dežele tretjega sveta ter socialne razlike med razvitimi in nerazvitimi deli sveta,« je pojasnil Igor Vojinovič iz Misijonskega središča.
Prizadevno delujejo v 26 državah tretjega sveta
Letošnja sredstva koledniške akcije so namenjena za obnovo vrtca v misijonu Namaacha v Mozambiku, kjer delujejo redovniki salezijanci, za šolske potrebščine ter izdatke otrok in študentov iz revnih družin v mestu Gramsh v Albaniji, kjer delujejo sestre usmiljenke, za dokončanje cerkve v Kanakantapi v Zambiji, tam delujejo jezuiti, za obnovo centra domačih indijanskih obrti v misijonu Icana v Amazoniji, kjer je dejavna misijonarska sestra Agata Kociper, za sanacijo šole v kraju Manaus v Braziliji, kjer so sestre salezijanke, za graditev skupnih prostorov v Ukrajini v vasi Turja Remeta, pri Marijinih sestrah, za ureditev šolskega dvorišča in igrišča v Fianarantsoi na Madagaskarju, kjer so aktivne sestre salezijanke; za pastoralni center v San Pedru na Slonokoščeni obali, tam je misijonar Ivan Bajec, za dograditev osnovne šole za 850 otrok v misijonu Atede v Ugandi, pri kraju Gulu, kjer so dejavni salezijanci, in za mladinski in katehetski dom v kraju Ambato na Madagaskarju, kjer je misijonar Janez Mesec, za pastoralni center in večnamenske prostore v kraju Vatanato na Madagaskarju, tam je misijonar Janez Krmelj. Če bo zbrano več, kot je načrtovano, bomo preostali znesek namenili dodatnim prošnjam, ki bodo prispele čez leto,« so povedali v Misijonskem središču.
»Po obsegu misijona in številu oseb, ki so bile rešene iz revščine, izstopa Pedro Opeka, slovenski kandidat za Nobelovo nagrado za mir, vendar tudi drugi slovenski misijonarji enako prizadevno delujejo v 26 državah tretjega sveta: 11 v Afriki, 6 v Aziji, 8 v Južni Ameriki, 7 v vzhodni Evropi in eden med Inuiti v severni Kanadi, zato bi težko nekoga posebej izpostavili,« je dejal Igor Vojinovič. Tudi v reviji Misijonska obzorja redno poročajo o dosežkih misijonarjev po svetu.
Koledovanje se vsako leto konča s škofijskimi srečanji kolednikov sredi januarja, ko se zberejo koledniki iz različnih župnij. Krajevni škof vsake škofije ima zanje mašo, sledi kratek program in druženje. Letos bodo srečanja kolednikov po škofijah v soboto, 13. januarja, razen za ljubljansko nadškofijo, kjer bo srečanje v soboto, 20. januarja.
