Kot so za STA sporočili iz Moderne galerije, bo končna številka obiskovalcev razstave v Madridu še nekoliko višja, saj je gornji podatek iz prejšnjega tedna. V Ljubljani si je razstavo ogledalo 15.000, v Eindhovnu 40.000 in v Moskvi 70.745 obiskovalcev. Z Madridom pa je razstava tudi zaključena, saj zaenkrat ni v načrtu, da bi gostovala še kje drugje. »S skoraj 300.000 obiskovalci je razstava NSK v Madridu gotovo najbolj obiskana slovenska razstava, odkar pomnimo. Zasluga za to gre samemu pomenu muzeja Reina Sofia, ki je osrednji španski muzej s skupaj 3,8 milijona obiskovalci v letu 2017. Istočasno, ko je bila tam naša razstava, so gostitelji pripravili tudi veliko Picassovo razstavo ob 80. obletnici Guernice,« je povedala direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac.
»Najpomembnejše pa je dejstvo, da je NSK v Španiji resnično vzbudil veliko zanimanje, delno tudi zaradi primerljivih značilnosti med našim in španskim prostorom v 80. letih. Takrat sta se obe deželi začeli bolj odpirati v mednarodni prostor in tudi na mednarodni trg, pri nas in tam se pojavljajo mnoga gibanja z močnim emancipatornim impulzom, mnogi umetniki si nadevajo različne persone, kulturni prostor se teatralizira,« je dodala.
Koordinator razstave v muzeju Reina Sofia Rafael Garcia Horrillo pa je razstavo označil kot »neverjetno priložnost za špansko javnost, ki je tako lahko spoznala pomemben trenutek v novejši zgodovini slovenske umetnosti in njen kontekst«. »Položaj v 80. letih minulega stoletja v Jugoslaviji lahko primerjamo s španskim položajem v 80. letih, ko smo bili na začetku naše demokracije in obe področji sta doživeli podoben tranzicijski proces. V jugoslovanskem kulturnem kontekstu so se dogajale zanimive spremembe in NSK je eden od glavnih primerov tega,« njegove besede povzema sporočilo za javnost.
Politični kontekst je bil v španski diktaturi in tranziciji sicer drugačen od razmer v Jugoslaviji
»Pomembno je sicer poudariti, da je bil politični kontekst v španski diktaturi in tranziciji drugačen od političnih razmer v Jugoslaviji, a sta obe območji doživeli podobne izkušnje, kot je odsotnost svobode izražanja ali človekovih pravic. Ta vprašanja, ki jih obravnava tudi NSK, so univerzalna, zato je špansko občinstvo zlahka prepoznalo korespondenco med obema prizoriščema in kontekst. Verjetno najbolj znan kolektiv je bila skupina Laibach, zato ta razstava pomaga tudi pri odkrivanju kolektiva IRWIN in gledaliških kolektivov s svojimi projekti,« je dodal.
»Muzej Reina Sofia je zelo ponosen, da je to razstavo vključil v svoj razstavni program in upamo, da bomo tudi pri naslednjih projektih ponovno sodelovali z Moderno galerijo,« je sklenil koordinator razstave v muzeju Reina Sofia.
