V tržaškem Stadionu Casa D'Aste bodo 4. decembra na dražbi prodajali ugledno zbirko slovenskih slikarjev, v kateri so dela Pilona, Kregarja, Groharja, Sternena, Mušiča, Jakopiča, Jame, Gasparija, Spacala, Černigoja, Čarga, Gustinčiča, Kralja, Sirka in Kosa. Njen lastnik je v Ajdovščini rojeni in v Trstu živeči podjetnik ter zbiralec umetnin Vanja Lokar, ki je doslej pogosto sodeloval s slovenskimi galerijami in jim posojal slike za razstave. Poznavalci menijo, da mnoga dela trajno sodijo v državne zbirke.
Nekdanja direktorica ajdovske Pilonove galerijeIrene Mislej pravi, da zbirko dobro pozna. Za Pilonove, Čargove in Mušičeve slike, s katerimi se je sama bolj poglobljeno ukvarjala, pravi, da brez dvoma sodijo v pomembne javne zbirke. Komercialne cene Mislejeva ne more ovrednotiti: »Sicer nimam nič proti zasebnim zbirateljem, z njimi sem dobro sodelovala ves čas, a vseeno mislim, da bi se to zbirko lahko ocenilo v celoti in morda omogočilo, da najrelevantnejša dela pridejo v javne zbirke.«
Vanja Lokar je nekajkrat podprl delovanje Pilonove galerije in pred leti delno omogočil odkup Pilonove slike. »Kljub temu da sem vedela za okoliščine, ko se bo moral odločiti o nadaljnji usodi zbirke, me je najava dražbe v časopisu presenetila, priznam, da zelo neprijetno. Dr. Lokar je skozi čas navezal stike z različnimi kolegi in ustanovami, tako da je imel priložnost posveta o zbirki v celoti ali glede posameznih slik.« Lokarja sicer Mislejeva opisuje kot zavednega Slovenca v Trstu in enega od stebrov tamkajšnje slovenske skupnosti. »Gospoda globoko spoštujem, cenim njegovo mecenstvo in aktivno vlogo v kulturnih krogih, slovenskih in italijanskih, zato mi je še bolj boleča njegova odločitev za dražbo. Naj dodam, da je v zbirki tudi vrsta zelo pomembnih italijanskih in drugih avtorjev.«
Država namenja premalo sredstev
Zakaj se je kot lastnik odločil za dražbo in ali se je pred dražbo obrnil na naše galerijske institucije, smo vprašali Lokarja, a je odgovoril le: »Ker mislim, da je prav, da tudi naš slovenski trg kot vsi evropski in svetovni trgi spozna dražbe, ki so eden temeljev svetovnega gospodarstva.«
Zgovornejši so v galerijah, kjer bi slike seveda radi vključili v svoje zbirke. Pomočnik direktorice Moderne galerije Marko Rusjan pravi, da lastnik posameznih del ni ponudil v odkup njihovi galeriji in da je Moderna galerija na dražbo že opozorila ministrstvo za kulturo. »Nimamo namreč niti namenskih niti interventnih sredstev za takšne odkupe. Odkupi natančno določenih umetnin se načrtujejo in prijavljajo ministrstvu ob koncu leta za naslednje leto. Dela omenjenih avtorjev vsekakor sodijo v državne zbirke. Država za odkupe umetniških del ne zagotavlja zadostnih sredstev.«
Odkupa del iz zbirke Vanja Lokar ni ponudil niti Narodni galeriji, potrjuje direktorica Barbara Jaki. Za pridobitev del, ki bi sodila v javno zbirko, si bodo prizadevali v okviru trenutnih zmožnosti. »Sredstev je za odkupe vedno premalo, posebno v zadnjih letih.«
Ministrstvo: Skušali bomo zagotoviti sredstva
Na ministrstvu za kulturo so z dražbo seznanjeni in menijo, da bi ta dela vsekakor spadala v zbirke državnih muzejev in galerij: »Galerije so za leto 2016 že oddale programe in nameravane odkupe, vendar ima ministrstvo omejena sredstva tako za redne kot za izredne nakupe. Si bo pa prizadevalo, da bi v ta namen pridobili dodatna sredstva. Seznanjeni smo tudi z informacijo, da je za sodelovanje na dražbi zainteresirana Moderna galerija.«
Slovenski lastniki še zavedni
Tina Ponebšek, vršilka dolžnosti direktorice Pilonove galerije, pravi, da jim »za zdaj dela še niso bila ponujena. Pilonova galerija si bo seveda prizadevala, da bodo dela prišla v zbirko. Na dražbi je več del Vena Pilona, sta tudi Čargo in Mušič, gotovo vsaj tri dela, ki so državnega pomena.« Vodja galerije omenja denimo Pilonovo olje, Pogled preko mostu iz leta 1926, ki je po njenem mnenju za zbirko državnega in lokalnega pomena, saj je upodobljen ajdovski motiv iz zlate dobe ustvarjalnosti Vena Pilona. Če jim jo bo uspelo pridobiti zdaj ali kasneje, bo to velika obogatitev zbirke Vena Pilona v Ajdovščini, pravi.
Problem je, da s sredstvi, ki jih v letnem proračunu zagotavlja država, galerije težko konkurirajo trgu z umetninami. »V tujini je drugače, je pa na srečo pri slovenskih lastnikih le še prisotna odgovornost do ohranjanja narodne dediščine znotraj meja naše države v obliki donacij ali trajnega posojanja referenčnim galerijam in muzejem. Vprašanje pa je, koliko časa bo to stanje duha še trajalo.«
