Hitro je hitro prehitro. Nekoliko obrabljen slogan, ki vse udeležence v prometu opozarja, da je hitrost nevarna, skriva v sebi še eno sporočilo. Da se tudi kazenskih točk lahko hitro nabere veliko preveč. Te so se pri nas prvič pojavile leta 1998 in vse do 1. januarja 2005 so bili za izrekanje teh kazni odgovorni sodniki za prekrške. Po tem datumu je izrekanje prešlo tudi v pristojnost policije, ki je izrekala kazni do petih kazenskih točk, o višjih kaznih je še vedno odločal sodnik okrajnega sodišča. Maja 2006 pa so predvideli, da lahko policisti skupaj s plačilnim nalogom na kraju prekrška izrečejo tudi kazen s celotnim naborom točk. Le v primeru, da je bil storjen tak prekršek, pri katerem bi prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja, zadevo prevzame pristojno sodišče.
Možnost delnega izbrisa točk
Na ministrstvu za pravosodje pravijo, da so kazenske točke stranska sankcija, delujejo pa kot opomin. »Kazenske točke v cestnem prometu se lahko predpišejo v višini od ene do 18 točk, izrečejo pa se lahko vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Če voznik v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk,« pravijo na ministrstvu za pravosodje. Posebnost v sistemu »točkovanja« so vozniki začetniki, ki jim vozniško dovoljenje preneha, če dosežejo ali presežejo 7 kazenskih točk. Torej morajo biti v prometu še bolj pozorni.
Problem nastane, ko se nevarno približate zgornji meji kazenskih točk. Takrat je država dala voznikom možnost delnega izbrisa. Voznik še lahko uporablja vozniško dovoljenje, ki bi sicer prenehalo veljati, če se v zameno podredi državi s tem, da pristopi k odpravljanju vzrokov, ki so vodili k izvrševanju cestnoprometnih prekrškov. Drugi način je tako imenovani izbris točk, udeležba v programu dodatnega usposabljanja pa je mogoča le, ko imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja doseže ali preseže štiri kazenske točke in do dneva, ko opravi program, ne preseže 17 kazenskih točk, in če mu kazenske točke niso bile izrečene zaradi prekrškov z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
Na ministrstvu za pravosodje tako pravijo, da se po uspešno opravljenem programu vozniku enkrat v dveh letih izbrišejo iz skupne evidence štiri kazenske točke: »Če oseba doseže ali preseže 18 kazenskih točk, izbris štirih kazenskih točk ni mogoč, prav tako ni mogoč izbris le treh kazenskih točk. Voznik začetnik pa ne sme preseči šestih kazenskih točk.« Po izkušnjah AMZS Centra varne vožnje na Vranskem je največ udeležencev programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo napotenih po sklepu sodišča, saj se na odvzem vozniškega dovoljenja pritožijo, sodišča pa večini pritožb prosilcev ugodijo in jih napotijo na navedeni program. »Veliko je tudi kandidatov, ki želijo prostovoljno izbrisati štiri kazenske točke, da se na tak način zavarujejo pred prevelikim številom kazenskih točk oziroma v skrajnem primeru prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja,« pravi Anita Drev iz AMZS.
Takšno zniževanje točk je po svoje logično, saj se kazenske točke izbrišejo samodejno šele po dveh letih od pravnomočnosti odločbe (pred tem je bil rok celo tri leta), s katero so bile izrečene. Sam program dodatnega usposabljanja traja tri dni, obsega pa 12 šolskih ur teoretičnega dela in šest šolskih ur praktičnega dela, pri AMZS stane 250 evrov. »Program ni ocenjen z uspešno ali neuspešno, ga je pa treba opraviti v celoti. Ob koncu udeleženci prejmejo potrdilo o opravljenem programu,« pravi Anita Drev. Tudi številke govorijo svoje. V letu 2016 je bilo v evidenco kazenskih točk 81.968 vpisov, leta 2017 pa 94.015 vpisov. Lani so na podlagi potrdil izbrisali točke v 119 primerih, letos pa že v 172 primerih.
Del vzgojnega učinka se izgubi
Naloga točk je pravzaprav jasna, a vsak voznik jih sprejme po svoje. Marko Polič, upokojeni profesor za občo in ekološko psihologijo, pravi, da so neke vrste povratna informacija vozniku, saj mu povedo, kako je njegovo prometno vedenje nevarno. »Že dolgo je znano, da je povratna informacija relativno učinkovito sredstvo spreminjanja vedenja. Jasno je, da kopičenje točk izvaja nekakšen pritisk na voznika, da naj se spremeni, saj se nabirajo le pri kršiteljih. Dvomim, da kdo pozabi, če si je nabral veliko točk, njihov izbris pa je možnost, da se popravi,« pravi Marko Polič.
Uroš Drčić, specializant psihoterapije iz centra za svetovanje Revita, dodaja, da smo ljudje psihološko kompleksna bitja. Večinoma čustvujemo in delujemo racionalno, recimo temu odraslo, deloma pa tudi neracionalno, recimo otroško. »Vloga kazenskih točk je enaka kot vloga kazni pri vzgoji otroka. Kot pri vzgoji grožnja s kaznijo deluje na otroka, tako grožnja s kaznijo deluje na otroški del naše psihe. Pomaga nam, da se vedemo bolj odraslo, kar v prometu pomeni varnejšo vožnjo,« pojasnjuje Uroš Drčić. Res pa je tudi, da se mora vsak voznik, če želi izvedeti, koliko točk že ima na svojem računu, za to obrniti na ministrstvo za pravosodje, na njihovi internetni strani je na voljo poseben formular za zahtevek za vpogled v stanje kazenskih točk, v prihodnje pa bo mogoče stanje kazenskih točk pogledati tudi na portalu e-Uprava.
A ravno s tem, da vozniki ne vemo, koliko točk imamo še na voljo, ali pa da je pot do te informacije dokaj zamudna, se izgubi del vzgojnega učinka. Tako meni Julija Pelc, izvajalka psihosocialnih delavnic v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, ki pravi: »Neobveščanje o prejetih kazenskih točkah pušča ljudi v nevednosti, saj so vozniki, ki sami poskrbijo tudi za pridobivanje informacij o kršitvah in seštevku posledic, v manjšini. Nekateri se zaradi kazenskih točk obremenjujejo, saj na sebe gledajo kot na varne voznike in se pogosto osredotočajo na napake v zvezi s predpisi, jih primerjajo z drugimi državami. So pa tudi posamezniki, ki sebe samouravnavajo in prihajajo na izbris prostovoljno ter se zavedajo, da je varnost v prometu skupna naloga.«
