Ne gledam televizije, sploh pa ne, če sem v bolniški postelji. Vem pa, da si nekdo neizmerno vztrajno prizadeva ponovno in ponovno pritiskati žareči žig sramote na hudo rano v Hudi Jami. Tudi na Googlovi spletni strani z geslom Huda Jama se vam ne prikaže kraj, temveč gomila trupel, in ob načrtu krajevnih mej Hude Jame še koordinate, nadmorska višina, površina in število prebivalcev. Nihče se doslej ni potrudil z zakonito zaščito uporabe imena kraja in prebivalcev, ki ima pred majem 1945 večstoletno zgodovino.

Vse skupaj se od »pretresljivega« nastopa na Televiziji Slovenija z dramaturško izdelano prelomno novico o »strahotnem odkritju« v Barbarinem rovu v Hudi Jami obnavlja in ponavlja, tako da ne vemo več, kaj je res in kaj ne. Od daleč izvajajo sadizem nad nami. Strinjam pa se z Draščkovimi vprašanji in dvomi, ki so sicer zelo pozni.

Na to, da še ne poznamo pravih odgovorov, me opozarjata dve stvari:

1. Članek v vašem Dnevniku, ki ga je 6. marca 2006 napisala Mojca Grušovnik (Pričevanja o tragediji iz rova Barbara: likvidator je razkril skrivnost in se naslednji dan obesil). Ena od prič je povedala, kako so po njega in nekaj domačinov prišli oboroženi vojaki z bradami in jih prisilili, da so z motiko ali palicami tolkli po ljudeh…

2. Najnovejša odkritja Romana Leljaka v beograjskih arhivih, da je bilo konec vojne v jugoslovansko armado rekrutiranih 10.000 bivših četnikov, ki so potem osvobajali tudi Slovenijo, kjer se je nagnetlo 230.000 bežečih in 200.000 vrnjenih pripadnikov kvizlinških vojska, predvsem ustašev.

Slovenija je postala nikogaršnji teritorij predvsem za maščevanje četnikov nad ustaši. Naše ljudi pa je vse to tako ali drugače doletelo.

Lepo bi bilo, če bi se naši zgodovinarji posvetili rudarjenju po beograjskih, pravoslavnih, kraljevih, londonskih, moskovskih ali ameriških arhivih. Njihovi pevsko-zvezdniški talenti nas ne zanimajo. Zanimajo nas pravi odgovori. Odpraviti je treba razloge za moro ljudi, ki »kot velik madež« leži na tem kraju, Hudi Jami, ki je žal marketinško zelo privlačen.

Marjan Zavšek, Laško