Šarkelj pri nas pravimo tradicionalnemu prazničnemu okroglemu pecivu z luknjo na sredini, ki ga spečemo v značilnem modlu. Ime izvira iz nemškega Schärtel, kar je nekoč pomenilo pekač. Jed poznajo skoraj povsod po Evropi, ampak v Nemčiji pod imenom Kugelhupf ali Gugelhopf, v Franciji kot kouglof in baba au rhum, Srbi, Hrvati in Makedonci mu pravijo kuglof. Tudi pri nas na zahodu je staro ime zanj kuglof, v središču in na vzhodu države pa kugluh. Kdaj smo mu začeli praviti šarkelj in zakaj (Nemci pod tem imenom pečejo veliko preprostejše nizko pecivo), domnevno ni znano. Znano pa je, da si šarkelj lastijo Avstrija, Francija, Nemčija, Češka (tam mu pravijo babovka), nekoliko pa tudi Slovenija. Ob tem ni napak omeniti, da Italijani povsem podobnemu pecivu pravijo panettone. Kakor koli že, v poznem srednjem veku so ga v današnji Avstriji stregli na slavjih, denimo na porokah, in so ga okrasili s cvetjem, listjem, svečkami in sezonskim sadjem. In s šarkljem oziroma Gugelhupfom se je Avstrija leta 2006 na dan Evrope navsezadnje predstavila v okviru pobude Café Europe v času svojega predsedovanja Evropski uniji.