Po kletnih prostorih se je širil vonj po račjih prsih s koriandrom, rdeči leči s porom, figah v testu in dateljnih ter hruškah v medu. Malica dijakov poljanske gimnazije je bila minuli petek nekoliko drugačna, navdih zanjo pa so na šoli poiskali daleč v kulinarični preteklosti: kuhali so po najstarejši ohranjeni kuharski knjigi v zahodnem svetu, Apicijevih receptih iz kuharice Umetnost kuhanja.
Ob rimski pojedini so šolske hodnike med drugim ta dan krasili latinski pregovori, predstavljeni v stripu, in praskanke z motivi iz književnosti. Gimnazija Poljane je namreč minuli teden gostila srečanje klasičnih gimnazij, ki se ga je ob ljubljanski gimnaziji udeležilo še približno 150 dijakov, profesorjev in ravnateljev iz I. gimnazije v Celju, Gimnazije Novo mesto, Prve gimnazije Maribor in Gimnazije Škofja Loka. Dijaki vseh petih gimnazij so združili moči tudi v predstavi Kralj Ojdipus, za katero so srednješolci vsake gimnazije pripravili eno dejanje.
Zaradi študija medicine, jezikov, tradicije
»Prvič smo se leta 2014 srečali samo ravnatelji s ciljem posodobitve programa klasične gimnazije in z namenom, da še bolje spoznamo delo na drugih šolah, da se povežemo. Potem pa smo to druženje in izmenjavo znanja razširili tudi na dijake,« se je ravnatelj Gimnazije Poljane Bojan Bogatec Končan ozrl k začetkom srečanja klasičnih gimnazij. To je letos potekalo že četrtič zapored, vsako leto pa ga gosti ena od gimnazij s programom klasične gimnazije.
Ravnatelj ob tem opaža, da zanimanje za klasično gimnazijo niha, a ohranjajo približno enak vpis. Vpišejo se predvsem dijaki, ki imajo običajno že začrtano nadaljnjo izobraževalno pot. »Klasično gimnazijo izberejo predvsem dijaki, ki že vedo, kaj bi radi študirali, dijaki, ki jih zanimajo predmeti, na katerih je v klasični gimnaziji še večji poudarek, pa tudi dijaki, za katere je vpis na klasično gimnazijo družinska tradicija,« je pojasnil Bogatec Končan. Ravnatelji so se ob tem strinjali, da je izbira klasičnega programa, ki pa se ne osredotoča le na latinski jezik, temveč tudi druga področja, kot so denimo zgodovina, kultura in umetnost, še vedno velik motiv predvsem za dijake, ki po končanem srednješolskem programu nameravajo izobraževanje nadaljevati s študijem medicine – takih je po nekaterih njihovih ocenah približno ena tretjina –, prava in farmacije. A med dijaki klasične gimnazije je tudi veliko bodočih družboslovcev.
»Mrtev« jezik podlaga za učenje živih
»Naravoslovne predmete lahko obdržiš, lahko pa si izbirne predmete izbereš tako, da se naravoslovnih 'rešiš' že v tretjem letniku,« je možnost izbire pojasnila gimnazijka Mila Peršin. Danes dijakinja četrtega letnika se je pred štirimi leti odločila, da se vpiše na Gimnazijo Poljane, za vpis na klasično gimnazijo pa se je nato odločila predvsem zaradi velikega poudarka na zgodovini in filozofiji ter poglobljenega razumevanja jezikov. »To je zagotovo dobra podlaga za študij,« je prepričana gimnazijka, ki želi študij nadaljevati na področju umetnosti. Tudi dijakinjo tretjega letnika klasične gimnazije Regino Regina so pri klasičnem programu pritegnili jeziki, saj imaš skupaj z izbirnimi predmeti lahko tri tuje jezike in latinščino. »Všeč sta mi tudi kultura iz tega obdobja in latinski pregovori, ki z malo, a izbranimi besedami veliko povedo. Z njihovo uporabo si v določenih situacijah strokoven, narediš vtis.« Zakaj ravno latinščina, ki velja za mrtev jezik? »Je dobra podlaga za učenje jezikov. Sama sem denimo kot izbirni predmet izbrala italijanščino in znanje latinščine mi je pri učenju v veliko pomoč,« je svojo odločitev pojasnila Regina Regina.
Medtem ko želi gimnazijka po končani srednji šoli študirati psihologijo, pa dijaka četrtega letnika Bojana Cvjetićanina zanima študij ekonomije. Tudi zanj je bila Gimnazija Poljane prva izbira, šele nato se je odločil za program klasične gimnazije. »Širok nabor znanja je vedno dobro imeti, hkrati pa je prednost poljanske gimnazije ta, da imamo dijaki številne priložnosti pokazati svoje znanje.«
