Tudi tisti v Zimbabveju, ki so še danes morda upali, da bo Robert Mugabe vendarle dočakal konec mandata v predsedniški palači, so spoznali, da gre 93-letni predsednik v zgodovino. Od njega samega pa je najbolj odvisno, ali bodo Zimbabvejci njegovo dediščino ocenjevali bolj milostno in strpno in bo konec svojih dni dočakal v eni izmed številnih rezidenc kot upokojenec, slavljen vsaj kot ustanovitelj Zimbabveja, ali pa bo končal na sodišču in morda v zaporu.
Preprečiti izbruh nasilja
Potem ko Mugabe na pogovorih s partijskimi veljaki svoje stranke Zanu-PF in predstavniki vojske ter opozicije ni želel odstopiti s položaja predsednika države, so danes sklicali izredno skupščino stranke, na kateri so mu brez oklevanja odvzeli funkcijo predsednika stranke in jo nemudoma dodelili dolgoletnemu sodelavcu in nedavno odstavljenem podpredsedniku Emmersonu Mnangagwi.
Zavedajoč se, da bi nekakšni podaljški, ki jih vse od sredinega vojaškega prevzema oblasti poskuša izsiliti Mugabe, računajoč, da bodo od nekod vendarle prišli njemu zvesti podporniki, lahko samo poglobi krizo, so na skupščini sklenili dati Mugabeju čas, da sam odstopi do jutri opoldan. Ko pa Mugabe v današnjem televizijskem nagovoru državljanom ni objavil pričakovanega odstopa, je kot kaže vse bližje rešitvi, po kateri ga bodo zamenjali z grožnjo, da bo končal na sodišču. Nobenega razumevanja in usmiljenja niso imeli delegati do Mugabejeve žene Grace, ki je sicer predsednica ženskega krila stranke in siva eminenca, ki je iz ozadja vse bolj vlekla vajeti državne politike in stranke. Odstavili so jo s položaja v stranki in zahtevali, da stopi pred sodnike, tako kot tudi nekateri visoki funkcionarji. Očitno so se v stranki odločili poiskati grešne kozle, da bi omogočili Mugabeju miren in časten umik, tega »darila« kot kaže, noče.
Grožnja veteranov
Udeleženci kongresa stranke Zanu-PF v resnici niso imeli kaj prida manevrskega prostora, kajti na eni strani bi se vojska rada čim prej znebila v Afriki vse bolj nepriljubljene vloge generalov s političnimi zadolžitvami, po drugi pa je več kot stotisočglava množica dan prej na ulicah Harareja odločno zahtevala odhod Mugabeja in nekaterih njegovih sodelavcev. V stranki so dojeli, da bi vsaka druga odločitev sprožila val neslutenega nasilja in nenadzorovanega obračunavanja s pripadniki Mugabejevega režima. Ko pa je še vodja združenja veteranov sporočil strankarskim veljakom, da bodo sami obračunali s svojim nekdanjim vodjo iz časov dekolonizacijskega boja, če v stranki tega niso zmožni, je bilo jasno, da nobena možnost razen odhoda ni več v igri. Navsezadnje so roko dvignili za takšne sklepe tudi z mislijo na prihodnje volitve. Stranka mora vsaj zdaj pokazati sposobnost odločanja in vsaj rahle samokritike, če misli na volitvah doseči omembe vreden rezultat.
