Alenka Bratušek je v DZ na Mira Cerarja naslovila poslansko vprašanje, v katerem je navedla, »da se že tri leta špekulira o višini dokapitalizacije slovenskih bank«. Ker je vprašanje po njenem mnenju še vedno aktualno, je Cerarja vprašala, kaj je vlada do danes v tem pogledu naredila oz. ugotovila.
Poleg tega jo je zanimalo, zakaj vlada glede teh špekulacij ne ukrepa. »Več kot 10 let je od takrat, ko je v bankah nastajala ogromna bančna luknja, težka več milijard, velika večna odgovornih pa za to ni odgovarjala,« je navedla. Dodala je, da ne razume, zakaj vlada tega vprašanja ne razišče. »Zakaj kot lastnik bank ne preverite, ali te navedbe držijo. Če je šel v banke samo en evro davkoplačevalcev preveč, jim ga morate vrniti,« je dodala.
Cerar: Bratuškova je vodila vlado, ko se je zgodila sanacija
Cerar je Bratuškovi odgovoril, da je prav ona vodila vlado v času, ko je prišlo do največje sanacije slovenskega bančnega sistema. »Zato me vedno znova čudi, da vprašanja glede sanacije naslavljate na sedanjo vlado. Res ne vem, zakaj želite to odgovornost ugotavljanja prevaliti na nas,« ji je odvrnil.
Dodal je, da vlada ni pristojna za ugotavljanje, ali je bila višina dokapitalizacije ustrezna. Je pa vlada, kot je pojasnil, sprejela dva zakonska predloga, ki bosta pomagala pri razjasnitvi. S sprejeto novelo zakona o Banki Slovenije bo računsko sodišče lahko presojalo tudi o pravilnosti in smotrnosti ukrepov, ki so se nanašali na sanacijo bank. Poleg tega je vlada nedavno sprejela predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Z njim popravlja neustavnost novele zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva.
Glede pregona odgovornih za nastalo bančno luknjo pa je Cerar dejal, da je zadeva v rokah tožilstva, zato nestrpno pričakuje, da bodo zadeve tam ustrezno obravnavane. »Želim si, da bodo tisti, ki so odgovorni za bančno luknjo, za to tudi odgovarjali,« je dodal.
