Odgovarjamo na več trditev Žnidaršič-Kranjčeve, ki niso skladne z dejstvi. Ta dejstva bi morala poznati, saj smo jih objavili že večkrat, lahko pa jih prebere tudi na naši spletni strani. Izjava Žnidaršič-Kranjčeve: »Najhujša agresija, ki si jo je guverner privoščil, pa je bila povezana z dokumenti, ki jih je hotela policija poleti dobiti od Banke Slovenije pri preiskavi suma zlorabe pooblastil, in tista, povezana z zapisniki ožjega kolegija guvernerja, ki jih je hotela dobiti parlamentarna preiskovalna komisija za bančno luknjo.« Dejstva so naslednja: policija je v okviru hišne preiskave v Banki Slovenije (BS) 6. julija letos dobila vso dokumentacijo, ki jo je zahtevala oziroma hotela dobiti, in ta dokumentacija je v celoti še vedno pri policiji. BS je v preiskavi opozorila zgolj na način, kako je policija zasegla podatke – zaseg je bil opravljen neselektivno (vzeli so tudi dokumente ter podatke v pisni in elektronski obliki, ki se ne nanašajo na predmet preiskave) – in na to, da je bila kršena zaupnost dokumentov ECB oziroma pravila varovanja zaupnosti sistema ESCB. BS je sicer policiji že v predkazenskem postopku posredovala več kot sto dokumentov (natančnega števila ni mogoče dati, saj so bili osebam, ki so pripravile dokumente za predajo, v hišni preiskavi odvzeti računalniki in jih še vedno nimajo), dodatno pisno in ustno odgovorila na vsa prejeta vprašanja, nikoli ni odklonila odgovorov ali predaje dokumentov ter je sama ponudila možnost sestankov s preostalimi zaposlenimi v BS, katerih specifično znanje bi lahko pripomoglo k razumevanju zadeve (na to se policija ni odzvala).
Tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki proučuje zadnjo sanacijo bank, ima vso dokumentacijo BS, ki jo je hotela dobiti (okrog 33.000 strani) – od 19. julija letos ima tudi zapisnike sej ožjega kolegija guvernerja (OKG). Ker pa so v postopku izročitve zapisnikov OKG nastale nekatere pravne dileme in nejasnosti, je guverner po posvetovanju s pravnimi strokovnjaki sprejel odločitev o uporabi pravnih sredstev, ki bodo omogočila razjasnitev odprtih pravnih vprašanj. Odgovornost in obveznost (kateregakoli) guvernerja je, da dosledno zagotavlja zakonito delovanje BS – skladno tako z nacionalnim pravnim redom kot tudi z evropskim, katerega del je, po referendumski odločitvi o vstopu v EU in EMU, tudi Republika Slovenija.
Naj omenimo še obtožbo Žnidaršič-Kranjčeve, da: »Guverner reagira zelo napadalno tudi pri drugih stvareh, ne le na Boletovo študijo. Zelo napadalno reagira, če kdorkoli reče, da so bile banke prekapitalizirane.« Guverner je na novinarsko prošnjo, da komentira Boletovo študijo, povedal (magnetogram Radio SLO, 29. 9. 2016): »Težko komentiram nekaj, kar ne vem, kar verjetno ne veste tudi vi, ampak je očitno stvar, da govoriti na prazno o stvareh, za katere domnevamo, da obstajajo, se mi zdi, da bi bilo v tem trenutku pa res neprimerno.« Tudi Alenka Žnidaršič Kranjc v intervjuju v Objektivu ni odgovorila na izrecno vprašanje, ali je videla »študijo Veljka Boleta, ki razkriva predrago sanacijo bank«. V Odmevih, 24. 9. 2016, je povedala, da je ni videla oziroma je izjavila (magnetogram): »Nisem. Danes sem poskušala tudi izvedeti podrobnosti zato, da se pripravim za današnji nastop, vendar sem dobila pojasnilo, da saj vemo, kako je s študijami in predstavitvami, dr. Boleta je že težko razumet.«
Glede ponavljanja navedb o prekapitaliziranosti bank pa napotujemo na eno novejših študij IMF in ECB. Javno dostopna študija Benefits and Costs of Bank Capital iz marca 2016 potrjuje, da znaša optimalna kapitalska ustreznost bank od 15 do 23 odstotkov; takšen kapital bi bankam omogočil absorpcijo izgub pri zadnjih krizah. Znotraj tega razpona so tudi sanirane slovenske banke.
BANKA SLOVENIJE, služba za odnose z javnostmi