Banke: kdo je prevzemnik in koga prevzemajo

Se bo število bank prepolovilo?

Pri nas trenutno deluje 17 bank in hranilnic, že januarja prihodnje leto pa bo z načrtovano pripojitvijo KBS banke, nekdanje Raiffeisen banke, k Novi KBM ena manj. V bankah je po dostopnih podatkih zaposlenih okoli 10.000 ljudi, svoje storitve pa bančne institucije ponujajo v več kot 500 poslovalnicah. Sistem ob rekordno nizki marži v višini 1,8 odstotka preprosto ni vzdržen. Levji delež dobička, ki ga banke trenutno sicer dosegajo, je namreč v celoti posledica sproščanja rezervacij iz minulih let. Nadaljnjo konsolidacijo bančnega sistema pričakujejo tudi v Banki Slovenije. Pred časom so nekateri še ocenjevali, da je v Sloveniji prostora za okoli 15 bančnih ustanov, zdaj pa je ta številka bližje deset.

Letos sta se ob zahtevah regulatorja po krepitvi kapitala na tnalu znašli predvsem Delavska hranilnica in Hranilnica Lon. Prva je dokapitalizacijske postopke že končala, drugi se rok za izpolnitev zahtev izteče konec meseca. Kot so pojasnili v Delavski hranilnici, so pri dokapitalizacijah sodelovali tako obstoječi delničarji (hranilnica je večinoma v lasti sindikatov) kot novi, med njimi tudi komitenti hranilnice. V devetih mesecih letošnjega leta je hranilnica bilančno vsoto sicer povečala za dobrih 73 milijonov, na slabo milijardo evrov, pri tem pa dosegla rekordni bruto dobiček v višini 5,59 milijona in čisti dobiček v višini 4,74 milijona evrov.

Po nakupih predvsem Gorenjska banka

Lonu se rok za okrepitev kapitala – po dostopnih podatkih naj bi šlo za okoli 600 tisoč evrov – izteče konec novembra, zbiranje kapitala pa obstoječim lastnikom (največji so GIC gradnje Ivana Cajzeka, Stanko Zorec in Goldinar Srečka Kende) naj ne bi povzročalo večjih težav. Kot glavni interesent za vstop v Hranilnico Lon se omenja Gorenjska banka, ki po neuradnih informacijah začenja skrbni pregled hranilnice. Gorenjska banka, ki ima po izpolnjenih zahtevah Banke Slovenije kapitala na pretek, naj bi se zanimala tudi za Delavsko hranilnico, če bo na prodaj večinski delež. Omeniti velja, da so se banke, ki so bile deležne državne pomoči, zavezale h krčenju poslovanja in lastne mreže, tako da je možnih prevzemnikov znotraj slovenskega bančnega sistema dejansko malo.

Gorenjska banka je na drugi strani sama v procesu pridobivanja novih lastnikov, po ugibanju nekaterih pa bi lahko z nakupi dejansko poskušala zavlačevati z lastno prodajo. Kot smo poročali pred časom, bo prodajni konzorcij naprodaj ponudil več kot 50-odstotni delež banke, kot glavni interesent pa se omenja Miodrag Kostić oziroma njegova AIK banka, ki je z lansko dokapitalizacijo pridobila okoli 14-odstotni delež Gorenjske banke.

Privatizacija končana leta 2019?

Konsolidacija bančnega sistema bi tako potekala ob hkratni privatizaciji, h kateri se je ob državni pomoči bankam država zavezala Bruslju. Država v najožjem smislu je z dokapitalizacijo treh največjih bank, ki ji je sledil še »prevzem« dveh malih zasebnih bank, ter s poznejšo dokapitalizacijo celjske banke lastništvo v bančnem sektorju v letu 2014 povečala na kar 63 odstotkov. Kot izhaja iz podatkov Banke Slovenije, se je pri tem krepila predvsem na račun drugih domačih oseb, ki so leta 2007 obvladovale več kot 47 odstotkov bančnega sektorja, leta 2014 pa le še slabih sedem odstotkov. Tuji lastniki so v enakem obdobju lastništvo zmanjšali s slabih 38 na 30 odstotkov. Medtem sta Probanka in Factor banka že izginili iz bančnega sistema, Banka Celje se je pripojila Abanki, Nova KBM pa je končala v lasti sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Privatizacija, ki naj bi se zdaj nadaljevala s prodajo 75-odstotnega deleža NLB – poročali smo že, da naj bi si politika prizadevala za odlog prodaje – pa bi se glede na obljube Bruslju končala sredi leta 2019 s prodajo Abanke.