Med ovirami, na katere je Iniciativa Startup Slovenija na konferenci Podim opozorila predsednika vlade Mira Cerarja, so tudi postopki, ko se za dokapitalizacijo ali vlaganje v slovensko podjetje odloči tuji vlagatelj. Trenutni predpisi namreč zahtevajo, da je tuji vlagatelj pri podpisu pogodbe o ustanovitvi d. o. o. oziroma dokapitalizaciji osebno prisoten pri notarju ali ima pooblaščenca. To je problematično predvsem pri manjših vlagateljih, ki se odločijo za nekaj deset tisoč evrov visoke vložke.
»Imaš sicer možnost, da svoje pooblastilo podpišeš pri lokalnem notarju in ga pozneje avtoriziraš (apostille). Nato nekoga v državi, kjer je sedež podjetja, pooblastiš, da glasuje v tvojem imenu. Zadeve še nekako tečejo, če so vlagatelji iz EU, skoraj nemogoče pa je, če je vlagatelj ni iz EU in je na primer iz ZDA. Poznam primer podjetja, ko se je vse skupaj zaradi neusklajenosti vleklo skoraj eno leto,« pripoveduje Aleš Špetič, eden od predlagateljev oblikovanja seznama pobud vladi in ustanovitelj podjetij Klevio in CubeSensors. »Tipičen slovenski startup bo takoj začel delati tudi s tujino in obstaja velika verjetnost, da bo dobil tudi tujega vlagatelja,« poudarja Špetič.
Zakonodaja vse meče v isti koš
Po njegovem mnenju je sistemska napaka v tem, da je slovenska zakonodaja oblikovana le za slovenska podjetja, ki delujejo večinoma v domačem okolju in »zato se vsakič, ko hočeš delati kaj s tujci, pokaže kup omejitev«. Poleg tega je zakonodaja enovita za vsako podjetje, ne glede na to, ali gre za velika, srednje velika ali mikro podjetja.
Formalnega postopka pred notarjem verjetno ne bo mogoče kar čez noč spremeniti. »A če so lahko tako hitro skočili za lakirnico na Štajerskem, bi lahko kaj storili tudi za slovenska podjetja. Narava podjetij se je zadnja leta močno spremenila in se še spreminja, česar se v naši družbi še ne zavedamo dovolj. Četudi je nekaj poskusov že bilo, je hitreje in ceneje, kot se zbornično ali kako drugače organizirati, odseliti se v London, kot sem storil sam. Če se podjetnik potrudi, seveda reši vse težave, vendar pa ni smisel v tem, da se ukvarjaš predvsem s preskakovanjem različnih ovir,« je odločen Špetič.
Estonija kot primer dobre prakse
Ena od rešitev se morebiti ponuja prav z digitalizacijo, meni Peter Merc, direktor družbe Lemur Legal. »Estonci, na primer, svojo prisotnost že lahko nadomestijo z elektronsko obliko. Za Američana je fizična prisotnost zagotovo moteča zahteva, saj mora biti pri notarju, ko se družba ustanavlja oziroma ko vstopa kot družbenik. Če si na primer manjši vlagatelj, ki želi v startup vložiti samo nekaj tisočakov, je vse skupaj nesmiselno, saj imaš več stroškov s prihodom v Slovenijo. Estonci uporabljajo model, po katerem se lahko vsemu temu izogneš.«
Da je trenutna ureditev neprimerna, meni tudi Andraž Logar, direktor 3fs (Third Frame Studios): »To je resna ovira. Slovenija je kot trg primerna za mikro investicije, ne za velike investicije. Investitorji se želijo z njimi ukvarjati čim manj. Ko smo mi, na primer, postali solastniki podjetij v ZDA, nam ni bilo treba odpotovati tja. Poslali smo osebni dokument oziroma preveden dokument o ustanovitvi podjetja. V Sloveniji bi morali več delati za prilagajanje potrebam podjetij, seveda v skladu z zakonodajo.«
Dialog je stekel
V premierjevem kabinetu so že sprožili prve aktivnosti, je potrdil Matej Rus iz Iniciative Startup Slovenija. »Pred dnevi smo se dogovorili, da najdemo primerno organizacijsko obliko, ki bo omogočila čim bolj operativno reševanje ovir, na katere opozarjamo skupaj s startupi. Prepričan sem, da bodo že v kratkem znani ljudje, ki bodo tako na vladni kot na naši strani prispevali h konstruktivnemu reševanju ovir, da bodo prevzete naloge izpeljali v skladu s postavljeno časovnico, predvsem pa prevzeli odgovornost za rešitve,« je med drugim dejal Rus.
Celoten seznam ovir je dostopen na spletni strani konference Podim (http://www.podim.org/sl-si/News/108).
